Na našem jedilniku je šipek dokaj zanemarjen, pa čeprav je eno najstarejših znanih zdravil. Šele ko so raziskave pokazale, da vsebuje tri- do štirikrat več bioflavonida (ta ščiti organizem pred rakom) kot tako hvaljeni zeleni čaj, je postal spet iskano živilo.
Idealno bi bilo, če bi vsak dan pojedli vsaj nekaj šipkovih glavic ali spili skodelico šipkovega čaja, kajti ovojnica šipka vsebuje sladkorje, pektin, sadne kisline, celulozo, vitamine B1, B2, P, F in K, provitamin A, organske kisline (citronska, folna), eterično olje, sadne sladkorje, mineralne soli … In kar je najpomembnejše, vsebuje še veliko vitamina C, ki se v določeni meri ohrani tudi po kuhanju.
OSEBNA IZKAZNICA
Ime: šipek (Rosa Canina L.), tudi babji zob, pasja roža, divja roža
Uporaba: marmelada, čaj, sok, vino, liker
Okrasni grm
Šipek, ki je “oče” vrtnic, velja za eno najstarejših okrasnih rastlin. Po keltski legendi naj bi bil zrasel iz groba tragičnih ljubimcev Tristana in Izolde, Janez Trdina pa je zapisal ljudsko bajko, po kateri je šipek pognal iz kapljic krvi malega Jezusa, ki ga je Marija nosila skozi goščavo in ga je v roko ranil trn. Tudi islamska kultura pozna simbol šipka – beli cvetovi izvirajo iz kapljic Mohamedovega znoja.
Šipek je tri metre visok trnast grm, ki cveti od maja do junija, dozori pa v septembru ali oktobru. Včasih je veljalo, da je treba šipek nabirati, ko ga je že oplazila slana. To pa zato, ker ga naberemo takrat, ko je listje že odpadlo in se sadeži manj čvrsto držijo stebla. Plodove sušimo na prepihu in v senci, zmeraj samo v eni plasti, lahko pa jih posušimo tudi v priprti pečici, temperatura pa ne sme presegati 40 stopinj Celzija.
Šipek lahko dlje časa, tudi več tednov, hranimo kar na sobni temperaturi in pri tem ne izgubi svojih koristnih sestavin. Zato so ga včasih kot pomemben vir vitaminov na svoja dolga potovanja vedno jemali pomorščaki.
Priporočajo ga doječim materam
Šipek so že v pradavnini uporabljali v zdravilne namene. V mesnatem ovoju šipka je bogata zaloga vitamina C. Zanj vemo, da je zelo neobstojen, toda s kuhanjem šipka se ne uniči, zato velik del vitamina C ostane ohranjen, tudi če ga predelamo v marmelado, sirup, vino … Toda teh izdelkov nikar ne delajte na zalogo – po enem letu se vitamin C tako razgradi, da ga ostane v plodovih in proizvodih le še dobra četrtina od prvotne količine.
Proizvodi iz šipka, tudi če gre samo za čaj, se priporočajo materam, ki dojijo, ker se zviša vrednost vitamina C v mleku, uživajo pa naj jih vsi, ki se srečujejo s stanji, povzročenimi s pomanjkanjem tega vitamina. To so splošna utrujenost, nagnjenost k prehladnim boleznim in okužbam, izčrpanost, počasno celjenje ran, vnetje sklepov, slabokrvnost, dermatitis, vnete in krvaveče dlesni, vnetje ledvic in mehurja. Nesladkan šipkov čaj priporočajo tudi sladkornim bolnikom.
Šipek v kulinariki
Veliko veselja pa šipek prinese tudi v jesensko kuhinjo, saj je šipkova marmelada ena najokusnejših. V osrednji Evropi z njim pripravljajo juhe, solate in ga dodajajo kompotom. Plodove šipka dodajajo tudi čajem iz suhega sadja, saj dodaja značilno barvo in zaokroži okus. Včasih so suhe plodove šipka pražili in z njimi pripravljali kavni nadomestek. Namesto pravega čaja pa so uporabljali njegove fermentirane liste. V južnih predelih Evrope iz šipka še danes pripravljajo sadno vino.
Šipkov čaj
Šipkov čaj je eden najbolj priljubljenih in je koristen za krepitev imunskega sistema, s čimer se poveča odpornost organizma. Zaradi teh pozitivnih lastnosti priporočajo, da ga pijemo zlasti pozimi, da se izognemo ali vsaj omilimo prehlad in gripo. Šipkov čaj je znan tudi po tem, da ureja prebavo in je naravno sredstvo proti driski. Koristen je pri preprečevanju tvorbe peska in kamnov v mehurju in ledvicah ter pri njihovem čiščenju.
Pripravite ga tako, da date veliko žlico zmletih plodov v 2 decilitra mrzle vode in pustite, da vre nekaj minut.
Šipkov liker
Pol kilograma šipkovih plodov zrežemo na manjše koščke in jim primešamo pol kilograma sladkorja, čez oboje pa zlijemo 2 litra dobrega tropinovca. Damo v steklen kozarec in pustimo 8 dni na toplem. Vsak dan kozarec malo pretresemo. Precedimo in shranimo v stekleničke.
Šipkovo vino
Tri kilograme plodov šipka operemo, razrežemo po dolžini in damo v velik steklen kozarec. V 4 litrih vode prekuhamo 2 kilograma sladkorja, in ko se voda zbistri, jo prelijemo preko plodov. Čez kozarec prevežemo laneno krpo ali gazo. Mešanica naj stoji pri sobni temperaturi od 22 do 25 stopinj Celzija dva do štiri mesece – od temperature je odvisno, kdaj bo vretje končano.
Precedimo jo skozi gosto gazo ali cedilo in dobimo bistro šipkovo vino, ki ga nalijemo v steklenice in dobro začepimo. Podobno kot slivovo vino ga lahko ponudimo tudi vročega. Zelo koristi starim ljudem, ki imajo težave s sečili.
Šipek v kozmetiki
Olje iz šipkovih semen je zelo uporabljano tudi v kozmetiki. Glede na vsebnost množice antioksidantov je pomembna sestavina krem, ki preprečujejo staranje kože. Olje iz semen vsebuje omega 3 in omega 6 maščobne kisline, ki ohranjajo elastičnost medceličnih membran. Šipkovo olje, ki ga dobimo v lekarnah in drogerijah, se dobro obnese tudi pri negi poškodovane kože, krčnih žilah, nosečniških strijah in odpravljanju brazgotin.