Rdeči ribez že od davnih časov krasi naše vrtove, a je veliko več kot le okrasni grm. Vsebuje številne koristne sestavine ter ga pogosto uporabljamo v ljudskem zdravilstvu. Med drugim skrbi za naše ožilje, preprečuje in zdravi diarejo, slabokrvnost in izčrpanost. Še bolj pa je z zdravljem bogat črni ribez, o katerem prav tako pišemo.
Osebna izkaznica rdečega ribeza
Ime: rdeči ribez (Ribes rubrum L.)
Nabiramo: rdeče jagode, prve zorijo junija, ter tudi semena, liste in korenino
Nabiranje in sušenje
Rdeči ribez uvrščamo med jagodičevje, poleg rdečega pa nam je dobro znan tudi črni ribez (Ribes nigrum L.), ki je malo bolj sladkega okusa. Rdeči ribez raste kot grm, lahko doseže tudi 2 metra višine, je pa tudi dolgega veka, saj lahko živi 20 let. Njegov dom je v centralni in severni Evropi ter v severni Aziji – torej v evroazijskih gozdovih.
Če je rdeči ribez najbolj znan po svojem kislem okusu, je tukaj tudi beli ribez, ki je bolj nevtralnega okusa, in črni ribez, ki ima še več vitamina C. Ribezovi sorodnici sta kosmulja in josta, manj poznana vrsta, ki je nastala kot križanec kosmulje in črnega ribeza.
Ribezove jagode zorijo junija, ko jih uživamo sveže, ali pa jih zmrznemo ter tudi preobrazimo v trajnejši namen ter iz njih pripravljamo marmelade in sokove, sirupe in likerje.
Rdeči ribez pa je zdravilen kot celotna rastlina, zato ne spreglejmo ribezovih semen, listov in korenine.
Liste nabiramo aprila in maja, korenine pa septembra.
S pomočjo ribezovih semen blažimo predmenstrualni sindrom PMS, alergije, napetosti, stres, priporočajo pa se tudi ob luskavici in ekcemih.
Iz listov pripravimo čaj, s katerim zdravimo težave z jetri. Vendar moramo biti pozorni – več kot 3 skodelic na dan ni priporočljivo piti. V ribezovih listih je namreč tudi cianid, strupeni hidrogen, vendar v zelo majhnih količinah, komaj omembe vrednih, če z uživanjem čaja ne pretiravamo. Cianid je med drugim tudi v mandljih, v mikro količinah pa pomaga pri dihanju in ga spodbuja ter izboljšuje prebavo. Nekateri tudi trdijo, da je priporočljiv pri zdravljenju raka.
Kaj pa ribezova korenina? Z njeno uporabo se uspešno bojujemo z vnetjem sečil in iz urina odstranjujemo višek beljakovin.
Kdaj ga uporabljamo?
Ribez je, kot večina sadja, sestavljen pretežno iz vode in ogljikovih hidratov. V primerjavi z ostalim sadjem vsebuje relativno malo sladkorja. Če nam pod roko pride tudi črni ribez, se spomnimo, da vsebuje veliko prehranskih vlaknin. Ribez ima pestro sestavo, saj so v njem protidi, jabolčna, citrična in tartarična kislina ter gama-linolenska kislina.
Sadež je bogat s kalcijem in fosforjem, vitamini skupine B (B1, B2, B3 i B6), vitaminom C, vitaminom A in vitaminom K.
https://znam.si/recepti-in-hrana/sladice-in-sadje/rezine-s-kremo-in-z-ribezom/
Rdeči ribez že s svojo kislostjo sporoča, da ima veliko vitamina C – 100 g rdečega ribeza pokrije skoraj polovico dnevnih potreb po tem vitaminu. Črni ribez ga ima še veliko več – v 100 g črnega ribeza je za več kot 200% dnevnega priporočenega vnosa vitamina C. Rdeči ribez in še bolj črni ribez imata še krepko količino vitamina K, kalija, bakra in mangana ter sta tudi vir železa.
Ribez se priporoča vsem, ki so slabokrvni, sploh zaradi kombinacije železa in vitamina C, ki delujeta v simbiozi, ko gre za razgradnjo in absorbcijo železa v kri.
Poleg tega vitamin C deluje tudi kot antihismatik, zato uživanje ribeza zmanjšuje delovanje alergenov, torej tudi spomladanske alergije, in lajša težave z astmo.
Ribez ima močne antioksidante, pravzaprav sekundarne rastlinske metabolite kot so antocianini, polifenoli in flavonoidi. Ti skupaj z vitaminom C krepijo imunski sistem, čistijo telo in nas ščitijo pred bakterijami in virusi. Skupaj z minerali vplivajo tudi na lepe lase in kožo.
Rdeči ribez prav tako ščiti ožilje in kosti. V ribezu je kalij, ki je pomemožilj,ben za zdravje srca in delovanje celotnega organizma. Je preventiva pred hipertenzijo, znižuje krvi pritisk in zmanjšuje možnosti možganske kapi.
Ker je v ribezu tudi vitamin K, kri boljše koagulira in rane se bolje celijo. Vitamin K krepi še kosti, saj prispeva k vgradnji kalcija v kosti in je preventiva zoper osteoporozo.
https://znam.si/recepti-in-hrana/napitki/domaci-ribezov-sirup/
Rdeči ribez ima še več dobrih lastnosti. Je diuretik in kot takšen uravnava prebavo, pa če ga uživamo svežega ali kot sok. Pomirja razdraženo črevesje, vrača apetit, spodbuja nastajanje sečne kisline ter je koristen vsem, ki imajo revmatske bolezni in artritis.
Rdeči ribez v kulinariki
Marmelade, džemi, sokovi, sirupi, likerji in seveda svež ali zmrznjen ribez, ki ga dodamo sladicam. Vse to je ribez v kulinariki.
Pri kuhanju ribeza za marmelade in džeme uporabimo plodove, ki še niso povsem mehki in preveč zreli. Naj bodo jagode še čvrste.
Poskusite katerega od naših receptov, med njimi tudi tega:
