Ne govorijo zaman, da je česen ustvarjen za dolgo življenje. Česen (Allium sativum L.) so priporočali že duhovniki v Starem Egiptu, omenjajo ga stara kitajska, babilonska, grška in rimska besedila. In ker je najpogostejša ovira pri rednem uživanju svežega česna njegov vonj, je narava poskrbela tudi za rešitev – peteršilj, ki ga svežega grizljamo zraven.
Čisti ožilje, razkužuje prebavila
Česen preprečuje aterosklerozo in z njo bolezni ožilja, saj zavira nalaganje maščob v žilah. Od znotraj nas dejansko prenovi in pomladi. Znižuje pritisk, razkužuje prebavila, uničuje bakterije v debelem črevesu in nevtralizira strupe v telesu. Krepi ledvice. Pomaga k boljšemu vidu, moškim podaljšuje plodnost tudi na stara leta. Sveže česnove rezine odpravljajo kožne bradavice.
Ampak te lastnosti ima samo surov česen (ali pa, če nas moti vonj surovega česna, pripravljeni farmacevtski preparati, kjer se sestavine česna raztopijo šele v želodcu). S kuhanjem se njegove lastnosti izgubijo. Česen vsebuje aliin, ki je odgovoren za antibakterijsko delovanje. Preprečuje razmnoževanje bakterij in celo celic tumorja.
Je tudi antibiotik, krepi nam imunski sistem in zvišuje odpornost proti infekcijam, deluje antimikotično (proti glivicam), znižuje krvni tlak. Zavira nastanek prostih radikalov.
Nevtralizira zastrupitev z nikotinom.
Pomaga preprečiti tuberkulozo, pljučnico, suh kašelj, bronhitis, vnetja grla, astmo, prehlad, blaži napenjanje in je odličen tonik za živce. Zaradi svojih razkuževalnih lastnosti lahko ustavi drisko.
Na dan v preventivne namene zaužijemo 4 grame svežega česna, kar je približno en strok česna, če pa jemljemo pripravke, vzamemo 4 do 10 mg aliina na dan.
Česnov prah naj bi med postopkom priprave zadržal enake sestavine, kot jih najdemo v surovem česnu, vendar se med sušenjem česnovega prahu izgubi več kot polovica aliina.
Kdaj ga sadimo?
Jesenski česen sadimo konec oktobra ali v začetku novembra, spomladanski česen pa februarja ali najkasneje v začetku marca, ko tla niso več zmrznjena. Zacvetel bo od julija do avgusta.
Česen sadimo v vrste, te naj bodo približno 20 cm narazen, stroke pa damo 15 cm narazen. Potisnemo jih približno 3 do 5 cm globoko, če pa imamo kompost, še kakšen centimeter globlje. Jesenski česen pokrijemo z vrtno kopreno v začetku februarja, da se otresemo česnove in čebulne muhe.
Nedozorele glavice oziroma mlad česen nabiramo od začetka junija naprej. Dozorel česen pa poberemo, ko prvi listi porumenijo. Ko ga poberemo iz zemlje, ga še sušimo na soncu. Šele suh je pripravljen na skladiščenje.
V Sloveniji ga vzgajamo domala kjerkoli, na svetovni ravni pa največ česna prizvede Kitajska, kar 77 odstotkov vsega svetovnega česna, za njo pa so Indija, Južna Koreja, Rusija in ZDA, predvsem Kalifornija in mesto Gilroy, v katerem pridelajo skoraj ves česen v državi in ga imenujejo tudi glavno mesto česna na svetu.
Česnovi pripravki
Tinktura
40 dkg svežega, narezanega česna namočimo v 100 ml 70% alkohola. Pustimo, naj se namaka 10 dni.
Na dan zaužijemo 15 do 20 kapljic tinkture.
Olje
Cele ali enkrat prerezane česnove stroke poparimo z vrelo vodo. Pustimo, naj počivajo 15 minut. Osušimo jih s krpo ali papirnato brisačko ter prelijemo z dvakratno količino oljčnega olja.
Vzamemo 3x na dan po eno jedilno žlico.
Če te zanima …
… najbolje se ujame z ingverjem, s čebulo in paradižnikom, obenem je v kulinariki zvest sopotnik čebule.
… približno ¼ čajne žlice suhega, mletega česna je enakovredna enemu svežemu stroku česna.
… poleg strokov uživamo tudi mlada, nezrela česnova stebelca.
… česen lahko dodamo tudi v prehrano živali, saj ugodno vpliva tudi na njihovo prebavo. Pospešuje izločanje prebavnih sokov ter preprečuje razvoj škodljivih glivic, bakterij in črevesnih parazitov.