Pegasti badelj (Silybum marianum L.) so kot zdravilno rastlino uporabljali že pred našim štetjem, ko so z njeno koreniko spodbujali bruhanje. S srednjim vekom pa se zanimanje zanjo znova zbudi in jo začnejo gojiti v Nemčiji, takratni Prusiji, na Madžarskem, Poljskem in Češkem. Ugotovili so namreč, da pegasti badelj ne vpliva pozitivno samo na prebavo, ampak tudi na jetra ter jih ščiti, obnavlja in zdravi. Danes pegasti badelj množično gojijo v zdravilne namene v severni Afriki, južni Ameriki in na Kitajskem.
Uporabljamo posušene plodove in zel
Socvetje pegastega badlja je vijolične barve, iz oplojenih cvetov pa se razvijejo plodovi, ki imajo trdo lupino in svilnate dlačice. Plodovi so veliki od 6 do 7 mm in črno-rjave barve.
Pegasti badelj cveti od junija do septembra. V zdravilne namene uporabljamo plodove – morajo biti zreli in posušeni, in tudi zel, torej liste, ki posušeni postanejo rjavkasto-lisaste barve, medtem ko ima svež badelj belkasto marmorirane liste.
Liste nabiramo konec poletja, jih posušimo, narežemo na majhne koščke ali zdrobimo v prah in uporabimo za čaje. Semena pa nabiramo jeseni, jih posušimo in uporabimo za prašek, suhe izvlečke in tinkture. Preden damo plodove sušiti, jim odstranimo dlačice s kodeljice (glavice).
Sestavine in učinkovine
Samo v plodovih oziroma semenih, ki jih ima pegasti badelj, je mešanica flavoliganov, znana kot silimarin, ki ima antioksidacijske lastnosti. Deluje proti številnim jetrnim strupom, saj spremeni zunanjo zgradbo sten jetrnih celic (hepatocitov) in strupi ne prodrejo vanje. Aktivira encime v jetrih, ki ragrajujejo tuje snovi in spodbuja celično obnovo po predhodni poškodbi.
Pripravki iz semen ugodno vplivajo na poškodbe jeter, kot so zamaščena jetra, jetrna ciroza, toksične poškodbe z različnimi zdravili ter povišanje jetrnih encimov zaradi žolčnih obolenj.
Zelišče ima sposobnost, da pomaga ob zlatenici, pri žolčnih kolikah in ob sorodnih težavah. V listih pegastega badlja so prisotni flavonoidi, antioksidanti, ki koristijo ožilju, in b-sitosterol, snov, ki emulgira maščobe in razgrajuje holesterolne odložke.
Je odličen protistrup in se kot dopolnilo priporoča, ko se bojujemo proti vsem vrstam raka. Če ga uživamo, so jetra manj prizadeta zaradi kemoterapije in prej okrevajo.
Pomaga tudi pri luskavici, saj zelišče omili vnetje in omeji preveliko rast kožnih celic. Lajša hemoroide in se uporablja pri endometriji, ki je velik vzrok za neplodnost žensk.
Čaj iz pegastega badlja
Iz ene zvrhane čajne žličke zdrobljenih semen pripravimo poparek. Počiva naj 10 do 15 minut. Čaj lahko pripravimo tudi kot prelivek: žličko semen namakamo nekaj ur v mrzli vodi in nato segrejemo do vretja.
Skodelico čaja pijemo pol ure pred jedjo in to počnemo tri- do štirikrat na dan.
Če uporabljamo posušeno zel, pa eno žličko stresemo v skodelico vrele vode in namakamo 10 minut. Precedimo. Popijemo 3 skodelice na dan, in sicer pred jedjo.
Čaj uporabljamo pri slabi prebavi in motnjah v izločanju žolča. Če se težave ne izboljšajo v dveh tednih, se posvetujte z zdravnikom. Ker silimarin ni vodotopen, je uživanje čaja pri obolenjih jeter manj učinkovito in je zato čaj le podporna terapija pri jetrnih in žolčnih obolenjih.
Če te zanima …
… pegasti badelj je največji med osati.
… v pripravkih, ki jih dobimo v lekarnah, je količina silimarina med 200 do 400 mg.
… sorodne učinke kot pegasti badelj ima tudi benediktinka, ki izhaja iz Sredozemlja. Uporabljamo jo pri prebavnih težavah, želodčnih, žolčnih in jetrnih težavah ter tudi, ko smo zaprti.
… drugo ime pegastega badlja je Marijin osat, izvira pa iz legende. Devica Marija je iskala miren kraj za dojenje otroka. Marijin osat je to opazil in z listi zaščitil mater in otroka. Nekaj kapljic mleka je padlo na zel, zato ima še danes bele lise in črte. Od tod tudi latinsko ime marianum. Ni znanstveno dokazano, a po ljudski legendi čaj iz listov in korenin spodbuja tvorbo mleka pri doječih materah.
