Domača suha vegeta

Domača suha vegeta (suha mešanica začimb) je odlična čez vse leto, zato je v sezoni, ko je vrt poln domače zelenjave, pripravite čim več. V našo smo namešali suho korenje, por, peteršiljevo korenino, peteršilj, gomoljno zeleno, stebelno zeleno, čebulo, česen, rdečo in zeleno papriko ter še zdravilna zelišča, ki poleg vsega odlično dišijo.

Res bogata domača suha vegeta je zakladnica shrambe in zmeraj nam je žal, ko je zmanjka.

Domača suha vegeta in njena zgodovina?

Vegeto je izumila Zlata Bartl, danes poznana kot teta vegeta. Osnovno šolo je končala v Sarajevu, v Zagrebu pa diplomirala iz kemije, fizike, matematike, meteorologije in mineralogije. Leta 1955 se je zaposlila kot vodja tima v raziskovalnem laboratoriju v Podravki in se začela ukvarjati s pripravo juh iz vrečke. Vegeta kot univerzalni dodatek jedem je na trg prišla leta 1959 in seveda hitro postala en najbolj prepoznavnih jugoslovanskih in hrvaških izdelkov. Danes je najbolj prodajani dehidrirani dodatek jedem v Evropi!

Za zasluge je, kot pravi Wikipedija, prejela državna priznanja in nagrade, postala je častna občanka mesta Koprivnica, kjer je bila prva Podravkina tovarna, nastala leta 1947 na temeljih nekdanje tovarne marmelade in predelave sadja Wolf. Po Zlati Bartl se imenuje tudi štipendija za mlade študente naravoslovnih ved Univerze v Zagrebu.

Sestavine za domačo suho vegeto

• 500 g korenja
• 500 g pora
• 500 g peteršiljeve korenine
• 500 g gomoljne zelene
• 500 g čebule
• 200 g česna
• 1 šop peteršiljevih listov (priporočamo brez stebel, ker se lažje zmeljejo)
• 1 šop listov stebelne zelene
• 1 rumena paprika
• 1 rdeča paprika
• 1 zelena paprika
• po želji in okusu še ostala zelišča, ki jih imate na vrtu (drobnjak, luštrek, timijan, bazilika …)
• 100 g bio kurkume
• 250 g piranske soli

Postopek

1Zelenjavo operemo, osušimo, zrežemo, sesekljamo na čim tanjše lističe, koščke ali rezine. Nato jo posušimo. To lahko storimo v pečici na 50°C in pustimo med sušenjem vrata priprta. Naj se zelenjava v pekaču, pokritem s peki papirjem, preveč ne prekriva. Sušenje je pač počasen proces, ki traja nekoliko dlje časa in zahteva potrpežljivost. Seveda pa je lažje sušenje v sušilniku za sadje.

2Suho zelenjavo zmeljemo v multipraktiku, nato pa jo v primerno veliki posodi dobro zmešamo s soljo in kurkumo. Shranimo jo v sterilne steklene kozarce.

• Če kozarce steriliziramo v pečici: Kozarce operite s toplo vodo in detergentom ter jih dobro sperite. Položite jih v pečico in nastavite temperaturo na 120°C. Pečico ogrejte na to temperaturo in pustite kozarce v njej 15-20 minut. Nato izklopite pečico in pustite kozarce, da se ohladijo v pečici.

• Če jih steriliziramo v vreli vodi: Kozarce operite s toplo vodo in detergentom ter jih dobro sperite. Postavite jih v večji lonec, prelijte z vodo in zavrite. Kozarce pustite v vreli vodi 10-15 minut. Nato jih vzemite iz vode in jih postavite na čisto kuhinjsko krpo, da se posušijo.

• Če jih steriliziramo v pomivalnem stroju: Kozarce operite s toplo vodo in detergentom ter jih dobro sperite. Položite jih v pomivalni stroj in nastavite program z najvišjo temperaturo. Ko se program zaključi, pustite kozarce v pomivalnem stroju, da se posušijo.

• Preden jih napolnimo z izbranimi sestavinami, morajo biti povsem suhi.

Če zelenjavo pridelujete doma, se izbira zelenjave in njeno sušenje prilagajata glede na pridelek, ki je trenutno na voljo.

Nasvet za uporabo vegete

1. Začinjanje juh: Dodajte žličko ali dve vegete v juho med kuhanjem, da ji dodate okus in aromo.
2. Marinade za meso: Pripravite marinado za meso tako, da zmešate Vegeto z oljem, limoninim sokom in drugimi začimbami. Marinirajte meso pred peko ali žarom.
3. Začinjanje omake: Dodajte nekaj žličk Vegete v omako med kuhanjem.
4. Začinjanje zelenjave: Posujte zelenjavo, kot so krompir, bučke, cvetača ali korenje, z malo Vegete, preden jih skuhate ali popečete.
5. Priprava riža ali testenin: Dodajte žličko Vegete v vodo, ko kuhate riž ali testenine.
6. Pečen krompir: Preden postavite krompir v pečico, ga premažite z mešanico olja in Vegete. To bo krompirju dalo aromatično skorjo.

Sušenje zelenjave

Sušenje zelenjave ima nekatere učinke na njeno prehransko sestavo, vendar pa kljub temu zelenjava obdrži večino svojih hranilnih snovi, če je pravilno sušena in shranjena.

• Med procesom sušenja zelenjave se odstrani večina vode, kar pripomore k daljši obstojnosti. Vendar se med tem postopkom lahko nekatere hranilne snovi zmanjšajo ali spremenijo. Na primer, sušenje zelenjave lahko povzroči izgubo nekaterih vitaminov, kot je vitamin C, ki je občutljiv na toploto. Prav tako se lahko zmanjša vsebnost nekaterih B-vitaminov. Vendar pa se minerali, vlaknine in nekateri drugi vitamini, kot je vitamin A, v veliki meri ohranijo tudi po sušenju.

• Pomembno je izbrati svežo in zrelo zelenjavo ter uporabljati ustrezne metode sušenja, da se ohrani čim več hranilnih snovi. Na primer, hitro sušenje pri nizki temperaturi lahko pomaga ohraniti več vitaminov in mineralov v zelenjavi. Prav tako je pomembno ustrezno shranjevanje suhe zelenjave v neprodušni posodi, ki jo ščiti pred vlago, svetlobo in zrakom, da se ohrani kakovost in prehranska vrednost.

• Sušena zelenjava je lahko tudi dober vir vlaknin, kar ima svoje koristi za prebavo. Kljub nekaterim izgubam hranilnih snovi je sušena zelenjava še vedno precej hranljiva in lahko predstavlja priročen način uživanja zelenjave, še posebej v obdobjih, ko sveže zelenjave ni na voljo ali je omejeno sveže ponudbe.