Žižola je drevo, ki izhaja iz severne Kitajske, poznamo tudi pod imenom žižula, navadni čičimak ali kitajski datelj, medtem ko se ponaša z znanstvenim imenom Ziziphus zizyphus.
Žižola iz Kitajske do Benetk
Žižola prihaja iz Kitajske in so jo raziskovalci prinesli v Benetke, od koder je zlahka skočila tudi v Istro. V Istri blage jesenske temperature sadežem dovolijo, da dozorijo, medtem ko jim je preostala Slovenija premrzla, čeprav samo drevo prenese temperature do minus 25 stopinj Celzija.
Drevo je odporno proti boleznim in škodljivcem, cveti med majem in avgustom, nakar začne oblikovati plodove, ki popolnoma dozorijo oktobra.
Žižola kot zakladnica vitamina C
Plodovi, žižole, so zelenkasto-rjave do rdečkaste barve, podolgovati, kiselkasto-sladkastega okusa in imajo zelo veliko vitamina C – v 100 g žižol je kar 70 mg vitamina C, torej več kot v limoni ali pomaranči.V zrelih, čvrstih žižolah je tudi okoli 25 % sladkorjev in do 5 % beljakovin.
Žižola za boljše spanje in imunski sistem
V žižolah so še vitamini B kompleksa, rudnine in minerali, bioflavonoidi in sestavine, ki pomirjajo in uspavajo ter so jih stari Kitajci kot čaj uporabljali za boljše spanje in proti tesnobi.
Delujejo protivnetno in odvajalno, izboljšujejo imunski sistem ter pomagajo zoper utrujenost in pri izkašljevanju.
Žižole uživamo sveže, kot čaj, marmelado ali jih namočimo tudi v tropinovec. V Italiji jih skuhajo z vinom, da nastane alkoholni sirup, imenovan brodo di giuggiole.
