Brin – rešitev za prebavo

Morda vas zanima

- Oglas -

Navadni brin (Juniperus communis L.) je nizek, bodeči grm, včasih tudi drevo in je zelo počasi rastoč zimzeleni iglavec, ki sodi v družino cipresovk. Ima zelene, trdne in bodeče iglice z modro-belimi progami na površini. V pozni pomladi zacveti, tvori majhne rumene cvetove na moških in ženskih rastlinah. Iz ženskih cvetov v dveh do treh letih zazorijo jagode.

Najbolje uspeva na izpostavljenih, sončnih legah po vsej severni polobli. Odporen je proti mrazu in suši, raste tudi v višjih predelih. Raste v Evropi, gorovju severne Afrike, v večjem delu Azije in severne Amerike. Pri nas raste na siromašnih pašnikih, v opustošenih gozdovih in na kraških goličavah.

Sušenje v senci

Iglice in vršičke nabiramo spomladi, aprila, maja, jih posušimo in shranimo na temnem in suhem. Oktobra in novembra pa nabiramo predvsem zrele, napete, modre jagode. Posušimo jih na zračnem mestu ter jih shranimo na suhem in temnem, najbolje v steklenem kozarcu. Opozoriti velja, da brinove vršičke, iglice in jagode sušimo v senci, najbolje na zračnem podstrešju, in nikakor ne pri umetni toploti.

Kura z jagodami

V srednjeevropskem ljudskem zdravilstvu je olje, izločeno iz jagod, veljalo za univerzalno zdravilo zoper tifus, kolero, grižo, gliste kot tudi za druge prebavne bolezni. Tudi danes je njegova uporaba mnogostranska, uporabljamo ga v zdravilne namene in v gospodinjstvu.

Brinove jagode spodbujajo prebavo in tek. Kneipp je napisal, da kdor trpi zaradi slabega želodca, naj naredi kuro z brinovimi jagodami. Začeti mora s petimi jagodami, ki jih je treba zelo dobro zgristi in vsak dan dodati eno jagodo, dokler ne pridemo do številke 15. Nato nadaljujemo v obratni smeri, do petih jagod. Vendar intenzivno uživanje jagod lahko močno draži ledvice, pri občutljivih ljudeh lahko pride tudi do vnetja, zato se je pred to kuro treba posvetovati z zdravnikom.

Brinove jagode zmanjšujejo krče z vetrovi, spahovanje, pekoče bolečine želodca in napetosti trebuha. Ugodno vplivajo tudi na splošno počutje, saj pri slabi presnovi pride tudi do živčnih napetosti, utrujenosti, glavobola, razdraženosti. Tudi pri sladkornih bolnikih imajo dober vpliv na presnovo.

Vsi pripravki iz brina naj se uporabljajo največ do šest tednov.

Grenko zdravilo

Seveda ne smemo pozabiti brinjevca. Dober, pravi brinjevec se pridobiva izključno iz primerno zrelih, v sodih fermentiranih brinovih jagod. Slovenci smo prvi, ki smo se domislili, da lahko iz njegovih trpkih jagod naredimo žganje, ki je pravo grenko zdravilo. Komaj ga pogoltneš, a se splača.

Tudi v džinu je brin, toda z dodatkom drugih začimb, zelišč in žganja. Brinove jagode lahko uporabljamo tudi pri kuhi. Z njimi začinjamo juhe, omake, meso in zelje.

Prejšnji članekČaj iz brina
Naslednji članekKečap iz paradižnikov in paprik
- Oglas -

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj

- Oglas -

Ne spreglejte

- Oglas -

Morda vas zanima tudi

- Oglas -