Zelje, belo ali rdeče, je resda jesenska zelenjava, a nam je zaradi modernega načina pridelave in skladiščenja dosegljivo v vseh letnih časih. Njegovo znanstveno ime je Brassica oleracea, poznamo pa ga že iz prazgodovine.
Sodi med križnice oziroma kapusnice. Vsebuje zelo veliko vitaminov in mineralov. Med vitamini izstopajo folna kislina in drugi vitamini B-kompleksa, razen B 12. Od mineralov v zelju najdemo kalij, magnezij, kalcij, mangan, železo, kobalt, baker, cink, fosfor, selen, klor, jod in veliko žvepla. Med drugimi sekundarnimi rastlinskimi metaboliti so najpomembnejši glukozinolati.
Glukozinolati so žveplove spojine z ostrim vonjem, grenkim okusom in aromo po žveplu, v prehrani pa so pomembni, ker imajo antikancerogen učinek.
Zelje ima tudi antioksidante, kot so vitamini C, E in A. Ti preprečujejo razvoj degenerativnih bolezni, ščitijo celice pred poškodbami in deluje varovalno na srčno-žilni sistem.
Da bi ohranjali naše zdravje, zaužijmo dve do tri porcije zelja na teden.
Surovo ali kislo
Zelje je najbolje uživati surovo v obliki soka ali v solati, saj čisti našo prebavo. Recept za pripravo soka iz zelja najdete na tej povezavi https://znam.si/uporabni-nasveti/sok-iz-svezega-zelja/.
S kisanjem zelju podaljšamo rok uporabnosti. Poveča se vsebnost vitaminov B2, B6, K, holina in železa, zmanjša pa količina vitamina B1, folne kisline in vitamina C.
Kljub temu pa je čez zimo kislo zelje še vedno pomemben vir vitamina C in folne kisline. Uporabljamo ga kot samostojno jed, prilogo ali dodatek enolončnicam, juham in solatam. Na Slovenskem ga najraje uživamo kot joto, sarmo ali v obliki pečenice z zeljem.
Kako ga kisamo?
Zelje naribamo, mu glede na težo dodamo 2,5 % soli in začimbe po želji, najraje kumino ali janež. Zaradi soli zelje izloči vodo in ustvari tekočino, v kateri se lahko odvija proces kisanja. Sol obenem prepreči razvoj škodljivih bakterij, ki bi lahko pokvarile zelje, in ohrani hrustljavost, ker prepreči delovanje encimov, ki povzročajo mehčanje.
Kdaj si ga privoščimo?
Ne le, da zelje pomaga pri preprečevanju nastanka rakavih obolenj (rak želodca, črevesa, pljuč in kože), ampak tudi pospešuje presnovo ogljikovih hidratov, zmanjšuje stres, krepi imunski sistem, zmanjšuje raven holesterola v krvi, lajša želodčne razjede, čisti debelo črevo.
Zelje spodbuja delovanje trebušne slinavke in vseh drugih žlez, zato je priporočljivo za sladkorne bolnike. Če ga jemo zvečer, nas pomirja.
Zeljne liste polagamo na boleče dele na koži ali udih. Liste najprej eno uro namakamo v okisani vodi ali oljčnem olju, nakar jih položimo na rane, ekceme, razjede, razpoke, opekline ali na dele, kjer čutimo revmatske bolečine.
Zelje je koristno tudi pri vnetjih grla ali ob izgubi glasu. Pomagamo si tako, da sveže zelje zmiksamo do gostega soka in popijemo.
Rdeče zelje iz zemlje črpa veliko selena, zato je priporočljivo za uravnavanje delovanja ščitnice.
Zanimivost
… zelje je Hipokrat priporočal srčnim bolnikom in tistim, ki so imeli prebavne težave. Rimljani, Kelti in Germani so ga uporabljali za celjenje gnojnih ran. Kitajci so ga dodajali v riževo vino, da je postalo okusnejše.
