Tropska ovijalka z zelenimi grozdi plodov, ki jih najpogosteje vidimo črne in posušene. Najprej so črni poper (Piper nigrum L.) poznali v Indiji, kjer še danes raste, provinca, ki je zaradi njega najbolj znana, pa je Malabar na zahodnem delu države tik pod znano provinco Goa.
Grozdi popra na ovijalki
Iz svoje domovine se je razširil še v druge tropske države, kot so Vietnam, danes prvi proizvajalec popra na svetu, Indonezija, Malezija, Brazilija ter je še vedno med najbolje prodajanimi začimbami na svetu, saj jo uporabljamo tako za začinjanje hrane in podaljšanje njenega roka trajnosti kot v domačem zdravilstvu in apotekarstvu.
Poprova drevesa se kot ovijalke vzpenjajo v nebo in znajo doseči tudi 10 metrov višine. Grozdi zelenih zrn se s sušenjem spremenijo v čvrsta, črna zrnca, ki jim ostrino daje alkaloid piperin, z dreves pa jih oberejo še nezrele.
Posušena ali v prahu potujejo po svetu, doma pa je najbolje, da kupujemo poper v zrnju in ga meljemo sproti, saj nam tako da največ od svojega okusa. Velja si zapomniti, da se poper najbolje dodati hrani šele, ko je že pripravljena. Če je dolgo časa izpostavljen visokim temperaturam, postane grenak.
Zanimivo je, da so bela zrna popra, ki jih prav tako poznamo, popolnoma dozorel poprov sadež. Dozorela zrna približno 10 dni namakajo v vodi, zaradi česar sprožijo fermentacijo. Zatem jim odstranijo kožico in belo seme, ki ostane, posušijo. Beli poper je malo bolj nežen, primeren denimo za pripravo belega mesa, juhe, bele omake, solate s testeninami in morsko hrano.
Zeleni poper so prav tako nezrela semena, ki jih takoj po nabiranju vložijo v slano vodo ali hitro posušijo na visoki temperaturi. Zaradi teh postopkov ohranijo zeleno barvo.
Rdeči poper pa ni poper, temeč je plod poprovca, ki raste v Braziliji. Drevo ima majhne rožnate jagode, njihova suha, lepljiva lupina pa sladkast okus in spominja pej na brinove jagode kot na poper. Lahko jih uživamo tudi cela, zlasti sladicam in čokoladi pa dajo poseben okus.
Zdravilnost popra je v njegovem “ognju”
H gorečnosti in poskončnosti popra največ prispeva alkaloid piperin, v črni ovojnici pa so terpeni, ki prispevajo k aromi in jih je v belem popru veliko manj.
Poper je prav zaradi svoje vroče narave zdravilen pri poškodbah, saj olajša bolečino. Alkaloid piperin deluje kot capsaicin pri čiliju. Piperin s svojim ostrim okusom stimulira telo, da se odzove, si pomaga in olajša doživetje piperina s tem, da sprosti hormon sreče. Na takšen način tudi bolečina, zaradi katere trpimo, postane znosnejša.
Pri uživanju popra ostanimo zmerni. Na dan je dovolj, če konzumiramo 1-2 čajni žlički popra.
- zdravi glavobol. Do bolečine v glavi pride, ko nevropeptidi prenesejo bolečino do možganov. Piperin lahko blokira pot, po kateri poteka prenos in zmanjša raven bolečin v glavi.
- znižuje krvni pritisk, saj je bogat s flavonoidi ter vitaminom C in A.
- pomaga nadzorovati sladkor v krvi, saj spodbuja metabolizem telesa in pomaga k lažjem prebavljanju, kar je na splošno pomembno pri kontroli sladkorja v krvi.
- ob prehladu organizem segreje in očisti dihalne poti.
- zaradi popra lažje prebavljamo maščobe in ogljikove hidrate, pomaga pri driski in slabi prebavi.
- stari Rimljani in Grki so verjeli, da je poper tudi afrodiziak.
