Paprika je v kuhinji nepogrešljiva, pa naj bo sladka, pekoča ali dimljena. Njen okus in barva se spreminjata glede na temperaturo, kateri jo izpostavljamo, v naših kuhinjah pa je predvsem sladka paprika prisotna od skoraj zmeraj.
Običajno jo damo v jedi, s katerimi je iz Madžarske, nekoč dela Avstro-Ogrske kraljevine (od tod ime ogrska salama) in še prej Habsburškega cesarstva, prišla k nam, torej v golaže, paprikaše, pasulj in segedin, pa v najrazličnejše enolončnice in paradižnikove omake. A ko si vzamemo čas in jo, na primer, na majhnem ognju pražimo v kakovostni ponvi na oljčnem olju, kamor naposled skočita tudi meso ali zelenjava, razvije še bogatejši okus in barvo.
Kaj vsebuje?
Z eno žlico mlete sladke paprike zadovoljimo 13% dnevnih potreb po vitaminu A in 13% dnevnih potreb po vitaminu E. V njej so vitamin B6, folna kislina in železo, paprika pa ima tudi štirikrat več vitamina C kot pomaranča.
Najdemo tudi antioksidante iz skupine beta karotenidov, kot so beta karoten, kapsantin, zaeksantin in lutein, zaradi česar se s papriko v prahu aktivno bojujemo zoper bolezni srca in ožilja, povišanemu holesterolu, sladkorju v krvi, slabokrvnosti, saj izboljšuje prekrvavitev in preprečuje zamašenost krvnih žil, ter si pomagamo do zdravih oči.
Papriko priporočajo pri prebavnih motnjah, slabem apetitu, zaprtju, reševanju težav z želodčno kislino, pri revmatičnih obolenjih, ledvičnih kamnih. Krepi imunski sistem in če jo uživamo poleg živil, ki vsebujejo železo, bo telo lažje absorbiralo vitamin C, potrebuje pa tudi nekaj maščobe, da se lažje raztopi vitamin A.
In ker velja za živilo s termogeničnim učinkom, že sama po sebi topi maščobne obloge. Kapsaicin, ki papriki daje pekočino in nas segreje, blaži tudi bolečine.
Od kod prihaja?
Paprika izvira iz Srednje Amerike. Naravna rastišča so se iz Mehike razširila do Bolivije in Brazilije. V Evropo so papriko prinesli portugalski pomorščaki v 15. stoletju in je hitro postala priljubljena, saj je bila cenejša od popra.
Rdečo papriko v prahu pridobijo z mletjem posušene rdeče sladke paprike. Njena proizvodnja je močna v Južni Ameriki, Kaliforniji, Španiji in seveda na Madžarskem, kjer jo ljubkovalno imenujejo “rdeče zlato”.
Prve rastline paprike so na Madžarsko prispele v 17. stoletju, s seboj so jo prinesli begunci, ki so se želeli izogniti Turkom, paprika pa se je zaradi primernega podnebja dobro prijela in obrodila. Ker je Madžarska ravna in poleti zelo topla, ima odlične pogoje za rast paprik. Septembra jih poberejo, ročno odstranijo semena in stebla ter jih kakšen mesec dni počasi sušijo, potem pa zmeljejo v droben prah. Dve madžarski mesti, Szeged in Kalosca, sta postali najbolj znani zaradi svoje pridelave paprike.
Rdeča sladka paprika je v Evropi še danes zelo priljubljena in jo uporabljamo kot vrtnino in začimbo. Razume se curryijem, kurkumo in česnom v prahu ter seveda čebulo. Sladko papriko lahko uporabimo tudi pri pripravi marmelad in peciva.
Če te zanima …
… telo ogrejejo tudi klinčki, ingver, janež, cimet, česen, kajenski poper, hren, kumina, meta, gorčična semena, peteršilj, čebula, sveža paprika, vanilja, pehtran, timijan in rožmarin, jabolčni kis, zeleni in črni čaj.
… Madžari svojo papriko delijo na osem značilnih vrst:
- különleges – najbolj blaga in najbolj intenzivno rdeča,
- csípősmentes csemege – blaga z bogatim okusom,
- csemegepaprika – malce bolj pekoča kot csípősmentes csemege,
- csípős csemege, pikáns – za stopnjo bolj pekoča kot prejšnja,
- édesnemes – najbolj razširjena vrsta, rahlo pekoča in živo rdeča,
- félédes – mešanica blage in pekoče,
- rózsa – svetlo rdeča in rahlo pekoča,
