Jeglič

Morda vas zanima

Pomladanski jeglič, še ena gospa iz družine jegličevk, raste na sončnih travnikih in ob gozdnih mejah. Blagodejno nam umirja živce, povzroča znojenje, zdravi nespečnost in nemir. Njegova stebla zrastejo do 30 cm visoko, na vrhu pa so socvetja zvonastih, rumenih cvetov. In zdravilne so tako korenine kot cvetovi.

Osebna izkaznica jegliča

Ime: jeglič, pomladanski jeglič, visokostebelni jeglič (Primula veris)

Nabiranje: cvetove s cvetnimi čašicami vred nabiramo od konca marca do konca maja; korenine kopljemo jeseni. 

Stebla jegliča zrastejo do 30 cm visoko, na vrhu pa so socvetja zvonastih, rumenih cvetov.

Nabiranje in sušenje

Cvetove jegliča nabiramo skupaj s cvetnimi čašicami, saj te vsebujejo veliko vitamina C. Kot vsa zelišča jih nabiramo na odmaknjenih predelih, stran od prometnih cest in kmetijskih površin. Nabiramo jih opoldan, ko ni več rose.

Cvetove na hitro posušimo v senci in shranjujemo v papirnati vrečki. Korenine izkopljemo jeseni, ko se rastlina začne pripravljati na prezimitev in začne v korenini shranjevati večino hranilnih snovi. Dobro jo operemo, vendar je ne namakamo v vodi, nakar jo narežemo in posušimo na zračnem, a senčnem prostoru. Torej nikakor na neposredni sončni svetlobi.

Cvetove jegliča nabiramo skupaj z zelenimi cvetnimi čašicami, saj vsebujejo veliko vitamina C.

Kdaj regrat uporabljamo?

Uporabni so vse deli rastline: cvetovi, posušeni v senci, so bogati s saponini. Če jih jemljemo kot poparek, so tudi učinkovito naravno zdravilo proti nespečnosti in sezonskim glavobolom

Pomembne so tudi korenine : vsebujejo fenole z analgetičnimi in protivnetnimi lastnostmi, zato jo uporabna proti bolečinam, ki jih povzročajo artritis, revma in protin. Poleg tega lahko mlajše in bolj nežne liste jegliča jemo tudi v solatah (surove ali kuhane), da očistimo telo ostankov odvečnih snovi, ki so se v telesu nakopičilo pozimi.

Jeglič se šteje kot naravno zdravilo za prehlad, bronhitis in druga vnetja dihalnih poti

Cvetovi so bogati s flavonoidi in karotenom (provitamin A), medtem ko listi vsebujejo veliko količino vitamina C. Korenina in cvetovi čistijo kri in razstrupljajo.

Čaj iz jegliča čisti kri, pomirja, blaži glavobol, pomirja kašelj …

Zeliščni čaj iz cvetov jegliča je priporočljivo piti spomladi. Čisti kri, umirja in pomaga pri nespečnosti, zdravi živčne motnje, zmanjšuje nastajanje krvnih strdkov, blaži glavobol, pomaga pri dražečem kašlju in astmi. Spodbuja potenje in je blag diuretik.

Čaj, pripravljen iz korenin jegliča, uporabljamo pri bronhitisu, kašlju, ki spremlja prehladna obolenja, dražečem kašlju in astmi. Jeglič utekočinja gosto sluz in lajša izkašljevanje. Pospešuje tudi tvorbo seča, zato ga v ljudskem zdravilstvu uporabljajo pri revmatičnih težavah.

Sestavine

  •  2-3 čajne žličke svežih cvetov jegliča
  • 1 čajna žlička korenine jegliča
  • skodelica vrele vode

Cvetove jegliča prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati približno 10 minut. Zatem čaj precedimo in ga pijemo po požirkih.

Za spomladansko čiščenje krvi pripravimo mešanico enakih delov jegliča, mladih kopriv in regratovih korenin, nato pa 3 žličke mešanice namočimo v pol litra vroče vode. Tako pripravljen nesladkan čaj pijemo trikrat na dan.

Za zdravljenje nespečnosti zmešamo enake dele cvetov jegliča, sivke, šentjanževke in baldrijana. Eno žličko prelijemo z vročo vodo, pustimo 10 minut, precedimo in posladkamo z žličko medu. Pijemo vsak večer pred spanjem. 

- Oglas -

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj

- Oglas -

Ne spreglejte

- Oglas -

Morda vas zanima tudi

- Oglas -