Fižol je tako zelo bogat z vlakninami, da blagodejno deluje na črevesje in prebavo, saj vežejo strupene in maščobne snovi. Fitinska kislina, saponini in polifenoli zavirajo raka trebušne slinavke, debelega črevesja, dojke, prostate in mod. Njegove vlaknine so koristne tudi pri zdravljenju jeter, žolčnika in sečnih poti, saj spodbujajo izločanje sečne kisline.
Nukleinske kisline, s katerimi je bogat, pospešujejo obnovo celic v telesu in nas pomladijo, obnavlja se tudi hrustanec. Stročji fižol z zelenimi luščinami tudi močno znižuje sladkor v krvi.
Če mesec dni redno uživamo po 170 gramov kuhanega fižola na dan, znižamo raven trigliceridov za dobrih 10 odstotkov, holesterola pa za kar 20 odstotkov. Fižol ima namreč vsaj šest sestavin, ki delujejo na holesterol in pomaga pri zniževanju krvnega tlaka. Zato je koristno, če uživamo res velike količine fižola.
V fižolu so tudi rastlinske beljakovine, vendar ne vsebujejo vseh pomembnih aminokislin. Dobro je, če ga kombiniramo z živalskimi beljakovinami, kot so jajca. V njem so prav tako ogljikovi hidrati, ki so lažje prebavljivi, če fižol pravilno skuhamo.
Pred kuhanjem ga splahnemo, kuhamo dve do tri minute, nakar vodo odlijemo, nalijemo svežo in ga namakamo do 12 ur. Tako se bo sprostil velik odstotek težko prebavljivih ogljikovih hidratov.
Najlažje ga bomo prebavili, če ga pripravimo v obliki kaš in pirejev. Vanje dodamo timijan, majaron in kumino. Napenjanje ublaži tudi soda bikarbona, ki jo dodamo v vodo, v kateri se fižol namaka.
Če ne želimo, da nas fižol napenja, moramo poskrbeti tudi za našo dobro prebavo in si pomagati s probiotičnimi bakterijami. Pogosto uživanje fižola v manjših količinah bo prineslo manj napenjanja. In ne pozabimo: hranimo ga na temnem v steklenih kozarcih.
Če te zanima …
… fižol je v Evropo prišel iz Amerike, in sicer v 17. stoletju.
… na dan je potrebno po priporočilih svetovne zdravstvene organizacija zaužiti vsaj 30 g fižola.