Leča je bila na mizah Evropejcev običajno živilo, dokler je ni izpodrinil krompir. Hitro nas nasiti in je prava zakladnica rastlinskih beljakovin. Vsebuje tudi nekaj vitaminov skupine B, veliko mineralov (železa, kalija in cinka – med stročnicami ga ima največ, ter še fosforja in magnezija) in veliko kompleksnih ogljikovih hidratov, zato jo lahko uživajo tudi sladkorni bolniki.
Iz družine metuljčnic
Leča sodi v družino metuljnic, njeno znanstveno ime je Lens culinaris. Ker ima njeno zrno obliko očesne leče, od tod tudi njeno ime. Na trgu dobimo tako drobno kot debelozrnato lečo od zelene, rumene, rdeče, rjave, temno sive do črne barve. Vendar je vsaka leča ne glede na barvo enako hranilna in po biokemijski sestavi bolj ali manj enake.
Rdeča leča je olupljena, zato je hitro kuhana, že v kakšnih 10 minutah.
Najpogostejša sorta leče pri nas je rjava leča, ki ima okus po orehih in jo kuhamo od 40 do 60 minut.
Brez kalorij
Leča je skoraj brez kalorij, uravnava sladkor v krvi in je primerna za tiste, ki bi radi shujšali. Leča je zaradi železa odlična proti anemiji, saj spodbuja nastajanje krvničk in oskrbuje celice s kisikom. Zaradi kalija odvaja vodo iz telesa in znižuje visok krvni tlak.
Leča pomaga tudi pri težavah z ledvicami in mehurjem, pospešuje nastajanje hormonov, pomlajuje vezna tkiva, krepi imunski sistem ter delovanje živčnega sistema in možganov.
Preganja tudi utrujenost, saj nevtralizira mlečno kislino v mišicah. Skrbi za vitalnost, zaradi cinka povečuje spolno poželenje in krepi potenco.
Je pomembna borka proti raku, ker ima veliko fitinske kisline, lektine in tako imenovane zaviralce proteaz, ki zavirajo nenadzorovano razmnoževanje celic.
Zaradi vlaknin znižuje holesterol in trigliceride ter preprečuje srčno-žilna obolenja.
Vesele je bodo nosečnice in ženske, ki jemljejo kontracepcijo, saj je v njej bogastvo folne kisline in folatov, celo več kot v katerem koli drugem živilu.
Kuhanje leče
Leče ni potrebno namakati, res pa nam namakanje skrajša čas kuhanja. Vodo, v kateri smo namakali lečo, nikar ne zavrzimo. Če leče ne namakamo, zrnje damo v posodo s hladno vodo, vode naj bo dvakrat več, in jo zavremo. Kalčke leče pa kuhamo v sopari.
Železo iz leče bo telo bolje uporabimo, če lečo postrežemo z živili, ki imajo vitamin C. Dobro je tudi, če na krožnik damo še živalske beljakovine, kot so jajca ali mlečni izdelki.
