Bezeg

Na kaj pomislite, ko vam nekdo omeni bezeg? Na sok, čaj, sirup ali ocvrte cvetove?

Ste vedeli, da obstaja do 30 različnih vrst bezga? Črni, južni črni, ameriški črni, borovničasti, kitajski črni, mehiški črni, kanarski, perujski, andski, žametni, tihooceanski divji bezeg, korejski, gorski, evropski, japonski, kavkaški, rumeni, avstralski in drugi. Tudi smrdljivi bezeg poznamo.

Nam najbolj poznan je črni bezeg. Je zelo razširjena vrsta, ki uspava praktično po vseh Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Zanj so značilni pernati listi, plod pa ima trisemensko jagodo.

Bezeg najbolj uspeva na vlažnih tleh in slabo prenaša veter. Ustreza mu sonce ali vsaj polsenca. Največkrat ga najdemo na gozdnem robu ali jasah. Cvetovi so dvospolni in so združeni v do 10 cm velike pakobule. Razmnožuje se s semeni ali koreninskimi izrastki. Črni bezeg režemo, ko njegova rast miruje, takoj po cvetenju pa odstranimo šibke, poškodovane in nerodne poganjke, da rastlini omogočimo dovolj svetlobe.

Bezeg je nadvse uporaben, njegove cvetove uporabljamo na ogromno načinov. Kot dodatek jedem, čaj, sok, liker in tudi ocvremo jih. Jagode, ki so na začetku zelene barve in nato postanejo rjavo-rdeče, največkrat uporabljamo kot naravno barvilo v hrani in pijači.  Črni bezeg se uporablja za zdravljenje virusnih okužb in je najpogosteje uporabljena zdravilna rastlina po vsem svetu.