Utrgaj list hermelike, zmečkaj ga in daj na rano. Tako povedo modri ljudje in res je. Hermelika kot prva pomoč je vedno pri roki, če nam le raste na vrtu, in velikodušno ponuja svoje zdravilne sestavine, ko imamo rane in ranice, blažje opekline, ko nas pičijo žuželke in se bojimo vnetja, ko nas tareta protin in revma, ko nas po obilni hrani muči želodec.
Velika hermelika je široka trajnica, ki zraste do 50 centimetrov visoko. Znana je po svojih velikih, okroglih socvetjih vijoličasto-roza barve ter mesnatih, zelenih listih. Sodi med sočnice.
Cveti poleti in jeseni. Odporna je na sušo in se dobro obnese na sončnih in polsenčnih mestih. Poleg tega je enostavna za vzdrževanje ter se razmnožuje s semenom ali delitvijo grma. Priljubljena okrasna rastlina je medonosna ter privabi metulje in čebele.
Jeseni, po cvetenju, jo lahko porežemo, da ji ohranimo obliko ali pa jo pustimo, da razvije semena. V tem primeru suha stebla porežemo ob koncu zime.
Osebna izkaznica hermelike
Ime: velika hermelika (Sedum maximum L.), celež, ranocelnik, bradavičnik, celilec. V sorodu je z navadnim netreskom (Sempervivum tectorum L.).
Nabiramo: liste pomladi, cvetove avgusta, septembra in oktobra. Oprane, do suhega obrisane liste lahko damo tudi v nepredušno posodo v zmrzovalnik.
Kako jo uporabljamo?
Hermelika je v ljudskem zdravilstvu zelo cenjena, saj vsebuje polisaharide, ki pozitivno vplivajo na imunski sistem, čreslovine in sluz, veliko flavonoidov in nekaj alkaloidov, ki znižujejo krvni tlak in preprečujejo apnenje žil. Čreslovine in sluzi pomagajo pri zdravljenju želodčnega in črevesnega katarja ter pri driskah. V njej so tudi vitamin C, sladkor, gumi in glukozid rutin.
V zdravilstvu se uporabljajo sveži listi, ki jim odstranimo povrhnjico ali jih zmečkane položimo na rane. Če iz njih iztisnemo sok, lahko naredimo hermelikino tinkturo ali aromatizirano žganje. Sok iz svežih listov lpa lahko tudi nakapamo na sterilno gazo in polagamo na rane.
S hermeliko oskrbimo manjše rane, jih razkužimo, obenem pa tudi preprečimo vnetja, ki nastanejo zaradi lažjih opeklin, pikov žuželk in trnov, ki se nam zapičijo v kožo. Z njo zdravimo rane na želodcu, trebušne težave, uravnavamo želodčno kislino, lajšamo protin in revmatizem. Homeopatske pripravke hermelike uporabljamo pri menstrualnih težavah. Namočena v žganju lajša tudi težave zaradi luskavice.
Kako jo razmnožujemo?
Razmnožujemo jo z delitvijo, in sicer spomladi ali zgodaj poleti. Ko je vroče, pa jo razmnožujemo z zelenimi potaknjenci, ki jih namočimo v vodi, da razvijejo korenine, nakar jih posadimo na vrst oziroma v skalni vrt ali v cvetlični lonček.
Hvaležna je za vzgojo, saj lepo uspeva tudi v manj rodovitni zemlji. Odporna je na nizke zimske temperature in dobro prenaša sušo, ko se enkrat zakorenini.
Hermelikina tinktura
Tinkturo iz hermelike uporabljamo, ko nas boli zaradi revme ali protina. Mesto, kjer nas boli, namažemo s tinkturo večkrat na dan in ne pozabimo na večerno mazanje, saj nam bo med spanjem in počivanjem še bolje delo.
Nekaj kapljic tinkture, razredčene v kozarcu vode, nam bo olajšalo prebavljanje težkih, mastnih obrokov. Liste, ki se namakajo v žganju, položimo tudi na mesto, kjer imamo trn, obujemo nogavico ali zavijemo z gazo …, naslednji dan pa trn z lahkoto vzamemo ven.
Gazo, namočeno s tinkturo, položimo tudi na udarnino – mesto, na katero smo se udarili. Bolečina bo izginila, modrica pa tudi.
Sestavine za tinkturo
- 50 gramov svežih listov hermelike
- 500 ml žganja
1Hermeliko damo v žganje in jo pustimo najmanj tri tedne na sončnem mestu. Liste hermelike kar pustimo v tinkturi, saj nam bodo še prav prišli.
Hermelikin aperitiv
Aperitiv iz hermelike nam bo odlično sedel po obilnejšem obroku, saj bo spodbudil k delu prebavne sokove.
Sestavine za aperitiv
- 50 gramov svežih listov hermelike
- 1 liter dobrega domačega žganja.
1Hermeliko damo v žganje in jo pustimo vsaj tri tedne na sončnem mestu, lahko pa tudi več. Po pretečenem času tekočino precedimo in damo v primerne, najbolje temne steklenice.
Nekatere vrste so strupene
Medtem ko večina vrst Seduma ni strupenih, so nekatere lahko strupene za ljudi in živali. Najbolj znana med njimi je ostra homulica (Sedum acre), ki vsebuje strupene alkaloide in lahko povzroči prebavne težave, bolečine v trebuhu, slabost in bruhanje, če se zaužije v velikih količinah.
Druga vrsta, ki lahko povzroči težave, je rdeča homuljica (Sedum rubrotinctum), ki ima v svojih listih strupene kristale oksalne kisline. Če se te kristale zaužijejo ali pridejo v stik s kožo ali očmi, lahko povzročijo pekoč občutek, draženje in vnetje.
Med užitnimi vrstami Seduma so poleg velike hermelike (Sedum Maximum) tudi nekatere druge:
- Sedum telephium: Listi in mladi poganjki se uporabljajo v solatah, juhah ali kot zelenjava.
- Sedum edule: nosi tudi ime “himalajska solata” in se pogosto uporablja na Japonskem in v Koreji. Listi in cvetni poganjki se uporabljajo v solatah, juhah in drugih jedeh.
- Sedum praealtum ali “cvetna solata” se uporablja v južni Mehiki. Mladi poganjki in listi se uporabljajo v solatah ali kot zelenjava.
Če te zanima …
… v Evropo je prišla iz Kitajske in Koreje.
… pred uporabo v kulinariki liste pokuhamo. Dodajamo jih solatam, smutijem, juham … Seveda pa so še okusnejši mladi poganjki, ki jih sproti nabiramo in jih uporabimo sveže, nasekljane ali cele.
