Kaj bi brez soli, si je resnično težko predstavljati. Seveda so jo prvi spoznali ljudje, živeči ob morjih, a se je po trgovskih poteh prebila tudi k tistim v notranjosti Evrope in drugod, pa še človek je odkril, da obstajajo slani rudniki. K sreči.
O tem, ali je sol začimba ali osnovna sestavina domala vsake hrane, ki jo damo v usta, je seveda stvar razprave tistih, ki imajo do nje že filozofski odnos. Da je lahko samo začimba, vedo najbolje povedati tisti, ki so se odpovedali mesnim izdelkom in so v zelenjavi, pripravljeni brez soli, našli veliko kulinaričnih užitkov. A še vedno si je življenje brez te kemijske spojine natrijevega klorida (NaCl) težko predstavljati.
Namizno, morsko sol, kameno sol in kristalno sol kopljejo v rudnikih soli ali pridobijo iz morske vode. Vsa sol, tudi kamena sol je morskega izvora. Je dokaz, da je nekoč tisti kos zemlje oblivalo morje, a ker se spreminja tudi zemeljska površina, pa naj bo zaradi tektonskih premikov, vulkanov, ledenih dob …, je zmanjkalo morja, ostala pa je sol – zgoščen mineral med kamninami, ki mu dajejo okus. Zato imajo tudi kamene soli različne barve in okuse.
Podzemna najdišča soli, v katerih so delali ali še delajo rudarji, so v Evropi na Poljskem, kjer je do leta 1996 deloval najstarejši rudnik kamene soli Wieliczka, saj je bil neprekinjeno aktiven od 13. stoletja naprej. Najdišča so še na Siciliji, v Nemčiji je znani Sondershausen, Avstriji, kjer je slavni rudnik soli Hallein, s katerim so nekoč služili salzburški knezoškofi, Belorusiji, Romuniji – tam je prav tako veličasten rudnik Turda, Belgiji, Franciji, Španiji, na Nizozemskem ter še več širom po svetu – od Tajske do Peruja.
Slovenija svojo lastno sol še vedno prideluje v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah – nosi skupno ime piranska sol ter je še zadnji starodavni način pridobivanja soli brez strojev in pod milim nebom. Včasih je pridelamo več, včasih manj.
Kopali so jo že Kelti
Predvidoma se imamo zahvaliti Keltom, da so začeli pod Alpami, pa naj bodo francoske ali avstrijske. S seboj so med drugim prinesli železo, ki je izpodrinilo uporabo brona.
Kelti, indoevropsko pleme, znano tudi pod imenom Galci, so začeli izkopavati sol v alpski regiji že 1000 let pred našim štetjem. Njihova naselitev v Evropi je pomenila veliko kulturno prelomnico. To je bil čas, ko je stara Grčija obvladovala celotno Sredozemlje in se raztezala vse do Črnega morja, Rim pa ni bil dosti večji od mestne države. Kelti so naselili območje od današnje Češke in južne Nemčije do francoske pokrajine Burgundije. Ena od njihovih vej se je ustalila tudi v Sloveniji, kjer so se Karni naselili na severo-zahodu, Tavriski na Gorenjskem in v delu Štajerske, Noričani na severu, Japodi na Dolenjskem in delno na Notranjskem, na Dolenjskem in v Posavju Latobiki ter v Istri Histri. Malo zgodovine v pokušino.
Iz morja ali rudnikov soli
Vse vrste soli so slane, od morske do kamene. Razlika med njimi je v intenzivnosti, konsistenci in okusu. Katerokoli izberemo, se ne bi bilo slabo navaditi, da jo jedi dodamo šele proti koncu kuhe, saj se med kuhanjem količina vode zmanjšuje in postane jed zlahka preslana. Ko uporabljamo solni cvet, pa je na sploh pravilo, da jo je smiselno dodati šele, ko jed postrežemo.
Pomembno pa je, da izbiramo naravno, nerafinirano sol.
V človekovem organizmu ima sol posebno fiziološko vlogo predvsem zaradi natrija. Ta sodeluje pri uravnavanju krvnega tlaka, transportu hranil in vzdrževanju normalnih telesnih funkcij. Povečan telesni napor, močno potenje in nekatera bolezenska stanja (bruhanje, driska, vročina) povečajo izločanje natrija, če se ga izgubi preveč lahko pride do slabosti in vrtoglavice. Večinoma pa do pomanjkanja natrija ne prihaja, večji problem je prevelik vnos le tega.
Koliko soli na dan?
Preveč soli škoduje, saj se nam lahko poviša krvni tlak, kronično povišan pa je pogost povzročitelj bolezni srca in ožilja. Pretirano soljenje hrane je povezano tudi s pojavom osteoporoze – zaradi prevelikega vnosa natrija, se poveča tudi njegovo izločanje, ki hkrati povzroči tudi izločanje kalcija.
Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije odrasli naj ne bi užili več kot 5 gramov soli na dan. V Sloveniji to priporočilo v povprečju presegamo za 130%. Za osnovno delovanje organizma odrasli potrebujejo le 1,4 grama soli (približno 500 mg natrija).
Največ soli v svoje telo vnesemo s predelanimi mesnimi izdelki (salame, klobase, hrenovke, paštete …), siri, kruhom in krušnimi izdelki, vloženo zelenjavo, predpripravljenimi izdelki, instant juhami, hrano, ki jo jemo v restavracijah (pizza ima lahko tudi 12 g soli), prekomerni uporabi soli pri kuhanju in dosoljevanju pri mizi.
Zadnja leta se veliko opozarja na zmanjševanje količine zaužite soli. Suhomesnati izdelki, slani pekovski izdelki, predpripravljene jedi … naj bodo na našem jedilniku manj pogosto. Doma, pri kuhanju začnimo zavestno postopoma zmanjševati količino soli in jo nadomeščati z začimbami (suhimi ali svežimi), dosoljevanje pri mizi pa opustimo.
Če te zanima …
… v litru morske vode je okoli 30 gramov soli.
… sol je bila resnično dragoceno blago in do 16. stoletja namenjena samo plemstvu. Beseda “plača” izvira iz latinske besede “sala”, ki izvira iz besede “salarium” oziroma “sol”, saj so z njo občasno stari Rimljani plačevali svoje vojake.
… himalajska kamena sol je zelo bogata z mikroelementi.
… industrijska sol je povsem osiromašena sol, ki ji med obdelavo vzamejo vse mikroelemente in dobi naziv “kuhinjska sol”. Tehnologije omogočajo pridobivanja ogromnih količin slanice iz vrtin, iz slanice pa pridobivajo druge pomembne kemične elemente za različne vrste industrij.
