Mrtvaške trobente

Morda vas zanima

- Oglas -

Samo ime in barva te gobe res ne vzbujata pretiranega zaupanja, je pa izjemno okusna. Italijani jo imenujejo tartufi revežev. Razen barve nima drugih enakih lastnosti, čeprav posušene in zdrobljene v prah dobijo vonj, ki nekoliko spominja na tartufe.

Ime: mrtvaška trobenta, črna trobenta, mrtvaška užitnica, lat. (Craterellus cornucopioides).

Opis: goba že po svoji zunanjosti zbuja pozornost. Bet brez vidne meje prehaja v klobuk, ki je na koncu zavihan navzven. Spominja na trobento. Klobuk je 3-7 cm širok, suh je sivo-rjave barve, v dežju postane črn. Ima obliko troblje, robovi so nagubani in zavihani navzven. Zunanja stran klobuka je sprva gladka, pozneje plitvo gubasta. Trosi so svetle barve in betu dajejo belkast poprh. Bet je visok 2-6 cm. Meso je tanko, krhko, blagega vonja in okusa.

Nabiranje: Črna trobenta raste v listnatih gozdovih, predvsem v sožitju z bukvijo in hrastom. Nabiramo jo od avgusta, pa vse do novembra. Raste v šopih, velikokrat jo najdemo v večjih skupinah. Zaradi barve jo je težko najti, saj se zlahka zlije z listjem na gozdnih tleh. Rade imajo vlažne razmere in jih pogosto najdemo v bližino potokov. So dokaj pogoste gobe pri nas, pojavijo se nekaj dni po obilnem deževju. Podobni tudi užitni gobi sta:

Siva lisička (Cantharellus cinereus) težko jo najdemo zaradi barve, od mrtvaške trobente se razlikuje po tem, da ima trosovnico v obliki letvic, ki potekajo po betu navzdol, proti robu se viličasto razcepijo.

Lijasta trobenta (Chaterellus tubaeformis) ima klobuk v obliki lija, sivo-rjave barve, trosovnico pa sestavljeno iz letvic, ki potekajo po betu navzdol.

Kaj vsebujejo: Črne trobente vsebujejo vitamine C, B1 in B12, ki pomagajo vzdrževati normalno delovanje možganov in živčnega sistema, od mineralov pa fosfor, kalij in kalcij.

Uporaba: Mrtvaške trobente imajo edinstven okus, nekoliko dimljeno aromo, pogosto jih sušimo in zdrobimo v prah, ki ga uporabljamo kot začimbo za različne jedi.  Posušene imajo namreč bolj intenziven okus. Sveže so popolne le preprosto popražene na maslu s svežimi zelišči, tudi kot dodatek na pici so odlične. Najpogosteje jih pripravljamo v rižotah in dodajamo gobjim juham. Zaradi krhkosti moramo biti pri čiščenju teh gobic previdni.

Opozorilo: Zaradi posebne oblike in barve mrtvaško trobento ne moremo zamenjati s katero od neužitnih ali strupenih gob. Če nismo prepričani, pa gobo raje pustimo v gozdu.

Zanimivosti:

  • Prvi je to gobo opisal Carl Linneaus leta 1753, vendar jo je drugače poimenoval. Ime, ki ga uporabljamo danes, ji je dal Christiaan Hendrik Persoon leta 1825.
  • Italijani jo poimenujejo trombetta dei morti, Francozi pa trompette de la mort, kar v obeh jezikih pomeni enako kot pri nas mrtvaška trobenta. Po ljudskem verovanju naj bi mrtvi iz zadnjega počivališča igrali na to glasbilo.
  • Po nekaterih virih naj bi ime izviralo iz tega, da mrtvi vidijo to gobo kot trobento. Verjetno pa je ime dobila po barvi in obliki, ki spominja na trobento in dejstvu, da raste okoli 1. novembra.
  • Angleži uporabljajo izraz horn of plenty, kar pomeni rog obilja in ima izvor v grški mitologiji – rog obilja je rog koze Amalteje, ki je dojila mladega Zeusa, ta ji ga je po nesreči odlomil in rog je postal sinonim za obilje.
- Oglas -

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj

- Oglas -

Ne spreglejte

- Oglas -

Morda vas zanima tudi

- Oglas -