Bezeg je izjemno zdravilna rastlina, saj vsebuje veliko zdravilnih sestavin. V ljudskem zdravilstvu je najbolj cenjen za zdravljenje vnetij, vročine, pospešuje potenje in lajša dihalne težave. Zelo uporaben je tudi v kulinariki.
Od spomladi do jeseni
Bezeg raste predvsem na sončnih legah ob robovih gozdov in jas. V samem gozdu ga boste težko našli. Zraste lahko tudi do 10 metrov visoko. Najprej takoj zgodaj spomladi (predvsem v aprilu in maju) naberemo mlade poganjke in liste, pozneje (običajno v juniju) pa še cvetove. Pomembno je, da jih nabiramo ob sončnem vremenu (ter proč od cest in mestnih poti), ker se kvasovke za vrenje nahajajo predvsem v cvetnem prahu. Septembra pa je čas za obiranje dozorelih jagod. Cvetovi so rumenkasto bele barve, iz njih se najprej razvijejo zelene, nato pa rdeče in črne jagode. Imajo značilen in tudi zelo intenziven, aromatičen vonj. Okus cvetov je grenak, medtem ko imajo surovi plodovi popolnoma drugačen vonj in okus.
Zdravilne lastnosti
Bezeg ima številne zdravilne lastnosti, zaradi česar so ga v pretekosti imenovali tudi zdravilna skrinjica kmečkih ljudi. Med drugim bezeg pomaga pri sladkorni bolezni, senenem nahodu, spodbuja delovanje znojnic, niža vročino in prehlad, čisti kri …
Bezgove jagode nabiramo, ko so popolnoma zrele, na kar nas bodo opomnili temni madeži pod grmom. Ker vse jagode nikoli ne dozorijo hkrati, nezrele zelene in rdeče odstranimo. V zrelih je toliko vitamina B1 kot v nobeni drugi zdravilni rastlini, vsebujejo pa tudi veliko vitaminov C in E. Listi spomladi vsebujejo vrsto zdravilnih snovi. Vse te učinkovine spodbujajo delovanje žlez znojnic in pospešujejo izločanje seča ter s tem posledično odvajanje strupenih snovi iz telesa. Cvetovi bezga so torej odlični za čiščenje organizma, prav tako pa pomagajo tudi pri kašlju, gripi, zbijanju vročine, pljučnici, prehladu in astmi. Utrjujejo namreč sluznico v žrelu in nosu ter tako krepijo tudi odpornost proti okužbam. V kolikor ste eden izmed tistih, ki jih vsako leto muči seneni nahod, vam priporočamo, da si naredite pripravke iz bezgovih cvetov. Ti namreč omilijo njegove napade. Uživajte jih že nekaj mesecev pred samim pojavom nahoda.
V listih bezga se nahaja zdravilna snov, ki vpliva na količino sladkorja v krvi in ravno zaradi tega je bezgov čaj odlično sredstvo pri zdravljenju sladkorne bolezni. Zeliščarji priporočajo pitje bezgovega čaja v času prehladnih obolenj in pri tistih boleznih, katerih stanje se hitro popravi ravno z močnim potenjem. Uporabljamo ga še za obnavljanje krvi, zdravljenje vnetij, proti vročici in pri lajšanju dihalnih težav. Liste lahko uporabljamo tudi kot antiseptični obkladek za rane in kot sredstvo za odganjanje insektov. Čaj iz bezgovih korenin je lahko tudi odlično odvajalno sredstvo. Olje cvetov pa je odlično zdravilo za razpokano kožo.
Lubje debel, vej in korenin bezga deluje odvajalno, pomaga pri motnjah v delovanju ledvic, mehurja, mišičnem in sklepnem revmatizmu ter vodenici.
Bezga nikakor ne smejo uživati nosečnice in doječe matere, saj vsi deli vsebujejo strupene alkaloide, ki lahko škodujejo plodu. Ne glede na njegovo zdravilnost pa ga uživajte v zmernih količinah, saj lahko prevelike količine povzročijo nekatere zdravstvene težave. Ne uživajte surovih jagod. Uživanje povzroči slabost, bruhanje, drisko, lahko tudi mrzlico.
Uporaba bezga
Najbolje je to, da je bezeg uporaben v celoti. Uporabljamo lahko namreč prav vse od listov do poganjkov, cvetov in jagod ter celo notranjo plast lubja na koreninah. Najbrž je še najbolj znana uporaba bezga v kulinariki, v obliki bezgovega sirupa ali šabese, za pripravo katerih uporabimo bezgove cvetove.
Bezgov čaj
Marsikdo priporoča uživanje bezgovega čaja, še zlasti v času, ko razhajajo prehladi in pri obolenjih pri katerih se stanje malce popravi že s potenjem. Bezgov čaj uporabljajo za zdravljenje bronhitisa, lažjih oblik pljučnice, kašlja, nahoda, za zdravljenje revmatskih bolezni in tudi astme. V kolikor je delovanje vaših ledvic zmanjšano in telo pomanjkljivo izloča seč, vam svetujemo, da si pripravite čaj iz bezgovih listov, saj ta pomaga odvajati nakopičene tekočine v telesu. Prepričanje, da se potite, ker pijete vroč čaj, je zmotno. Raziskave so pokazale, da na potenje vplivajo predvsem snovi, ki jih vsebujejo bezgovi cvetovi, in ne toplota čaja. Povsem zadosti je, če pijete mlačen čaj – kljub vsemu bo poskrbel za pričakovano potenje telesa.
Če se odpravite nabirat cvetove in želite doma sami pripraviti bezgov čaj ali kakšen drugi pripravek, vam svetujemo, da cvetove sušite na svežem zraku, ampak ne na soncu. Tako bodo bezgovi cvetovi ohranili svojo barvo. Ko se cvetovi posušijo, jih shranite v platnene ali papirnate vrečke ali škatle in nikakor ne v plastične vrečke!
