Knežja mušnica (Amanita caesarea)

Znam svetuje

Mušnice so izjeme v več pogledih – nekatere med njimi so izjemo strupene, nekatere izjemno lepe, užitne pa izjemno okusne. Med njimi kraljuje knežja mušnica, ki pa je pri nas in tudi v večini evropskih držav zaščitena goba. Zaradi brezvestnih nabiralcev, ki nabirajo mlade in nedozorele gobe in tako preprečujejo širjenje trosov, je ta goba izjemno redka in je pri nas pristala na rdečem seznamu gob. Tako jo v gozdu, če imamo srečo in jo najdemo, lahko zgolj občudujemo.

Ime: žrdana, blagva, karželj,  lat. (Amanita caesarea)

Opis: klobuk je pri mladi gobi polkrožne oblike in pokrit z belo ovojnico, kasneje se splošči in le redko preseže premer 15 cm. Je živo oranžne barve in na njem so lahko ostanki bele ovojnice. Površina klobuka je gladka, rob pa nekoliko nazobčan. Bet je visok do 12 cm, rumenkaste barve in v zgornje delu ima nosi rumen obroček – zastiralce. Sprva je poln, pri starejši gobi pa votel. Spodaj je odebeljen in obdan z ostanki bele ovojnice. Lističi so gosti in rumene barve. Meso je belo, le pod klobukovo kožico rumenkaste barve. Je prijetnega vonja in okusa. Trosi so prav tako rumenkaste barve.

Nabiranje: še enkrat velja opozorilo, da knežje mušnice ne smemo nabirati. Raste v sožitju z nekaterimi listavci, predvsem z bukvijo in hrastom. Raste v poletnih mesecih, rada ima tople, sončne in zračne gozdove. Ne prenese nizkih temperatur in pretirane vlage. Zato so pri nas najpogostejše na Krasu in Primorskem. Rastejo posamično ali v skupinah. Ko bela ovojnica poči, iz nje pokuka oranžen klobuček in spominja na počeno, trdo kuhano jajce.

Prav tako zaščiten je beli karželj (Amanita ovoidea), ki po zunanjosti spominja na knežjo mušnico, le da je v celoti bele barve in ima bet na dnišču luskice. Raste na apnenčastih tleh, pri nas predvsem v poletnih mesecih na Primorskem, najdemo ga tudi v obalnem pasu.

Pogojno užiten je tudi oranžni lupinar (Amanita crocea), surov je strupen, prekuhan pa užitna in okusna goba. Prav tako je mlada goba podobna jajcu, ki na vrhu poči in iz njega pokuka oranžen klobuček.

Kaj vsebuje: Knežja mušnica vsebuje pomembne esencialne maščobne kisline, prevladujoča je oleinska kislina (glavna sestavina oljčnega olja), ki jo povezujemo s preprečevanjem bolezni srca in ožilja.

Uporaba: karželj je vsestransko uporabna goba, odlična je tudi surova, pokapljana z oljčnim oljem ali narezana na lističe in pocvrta na maslu. Pri tej gobi velja pravilo, da je manj več.

Opozorilo: knežjo mušnico lahko zamenjamo s strupeno rdečo mušnico (Amanita muscaria). Ta ima lističe bele barve, na klobuku pa značilne bele lise, ki jih obilno deževje lahko spere. Še posebej previdni moramo biti pri mladih gobah, ki so še v ovojnicah, tako da ne vidimo barve lističev in beta.

Bolj nevarna je zamenjava s smrtno strupeno zeleno mušnico (Amanita phalloides), ki je ena najnevarnejših gob v naravi. Do zamenjave lahko pride predvsem pri mladih, nedozorelih gobah, ki so še v jajčnem ovoju. Če ovoj prerežemo, je pri karžlju mlada gobica oranžne barve, pri zeleni mušnici pa bele ali zelenkaste barve.

Zanimivosti:

  • To gobo je prvi opisal Giovanni Antonio Scopoli in jo vključil v rod kukmakov,  poimenoval jo je Agaricus caesareus,  med mušnice pa jo je prenesel leta 1801 Christiaan Hendrik Persoon.
  • Knežjo mušnico so poznali in cenili že stari Rimljani, imenovali so jo hrana bogov in zastražili predele, kjer je rasla, tako da navadnim smrtnikom ni bila dostopna.
  • Agripina, žena cesarja Klavdija, naj bi moža zastrupila prav s temi gobami, ki jim je primešala strupeno zeleno mušnico.
  • Ker pri rasti spominja na trdo kuhano jajce, jo Italijani poimenujejo tudi ovolo buono (dobro jajce), zeleno mušnico pa ovolo bastardo (vražje jajce).
  • Latinsko ime izhaja iz besede Caesareus, kar pomeni cesarjev. Tako je bilo nekaj predlogov tudi pri nas, da bi jo preimenovali v cesarjevo mušnico, vendar se je obdržalo ime knežja mušnica.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj

Vedno sveže

Sorodni recepti

Ne prezrite