V slovenski domači kuhinji so juhe, omake in prikuhe največkrat zgoščevali s prežganjem. Potem so prežganje ispodrinili podmeti ali dolivanje maščobe brez praženja. Časi se spreminjajo in zdaj se prežganje brez zadrege ponovno vrača v kuhinjo. Pripravljamo svetla, srednje obarvana, temna in dietna prežganja.
Pri prežganju pazimo da ne prežgemo maščobe. Prežganje bo okusnejše, če moko pražimo na manjšem ognju. V naprotnem primeru nam pogreni. Vroče prežganje redčimo s hladno vodo, ohlajeno prežganje pa z vročo vodo. Prežganje mora vsaj 10 minut vreti skupaj z jedjo, v katero ga zakuhamo, da bo jed okusnejša.
Osnovno
V ponev na zmerno vročo maščobo damo moko in jo pražimo, da počasi rumeni. Pri tem se škrob, ki je v moki, spreminja v dekstrin, ki je lažje prebavljiv.
Svetlo
Na maščobo damo najprej čebulo in ko ovene dodamo moko ter pri tem opazujemo čebulo. Ko porumeni, prilijemo malo vode in gladko razkuhamo. S svetlim prežganjem zgoščujemo zelenjavo, naprimer grah, špinačo, cvetačo, paradižnik …
Srednje obarvano
Na maščobo damo hkrati čebulo in moko, mešamo in opazujemo čebulo, da začne rumeneti. Prilijemo malo vode in razkuhamo. Srednje obarvano prežganje pripravljamo za zgoščevanje juh, prikuh in omak.
Temno
Na maščobo damo moko in ko porumeni, dodamo sesekljano čebulo. Mešamo in opazujemo čebulo. Ko porumeni, prilijemo vodo in gladko razkuhamo. Temno prežganje je primerno za fižolove juhe in mineštre, saj daje značilen okus po praženi moki.
Dietno
V ponvi z debelim dnom brez dodatka maščobe pražimo moko. Ko je moka lepo rumena, prilijemo vodo in jo razkuhamo.
