Zdrav kot dren

Drnulje so plodovi rumenega drena, dren pa je grmovnica, znana po Sloveniji, ki raste v gozdovih in na gozdnem robu. Pri nas uspevata rumeni in rdeči dren, le da rumeni dren cveti zelo zgodaj, običajno še pozimi, ko je zunaj še sneg. In prav njegovi plodovi so samo zdravje, ki ga lahko po prvi zimski slani uživamo celo sveže, saj postanejo sladki.

Osebna izkaznica

Ime: dren (Cornus mas L.)

Plod: drnulja, drnula ali tudi drenulja

Uporaba: liste, lubje in plodove proti driski in vročini ter za boljšo prekrvavitev telesa. 

Nabiranje in sušenje

Rumeni dren je velik grm, tudi do 12 metrov visoko lahko zraste. Med prvimi je, ki zacvetujo, pa čeprav je zunaj še zima in tla prekriva sneg. Njegovi lepi cvetovi so že februarja in marca rumene barve, zdravilne drnulje pa dozorijo avgusta in septembra, odvisno v katerem delu Slovenije živimo, ko postanejo močno žareče rdeče in dobijo podolgovato jajčasto obliko.

Plodovi drena – drnulje – so okoli 2 cm dolgi in res fantastične rdeče barve, s katero se še šipek ne more kosati.

Ko jih naberemo, takoj lahko skuhamo marmelado, čežano, sok ali kompot, namočimo v žganje, posušene v temnem, suhem prostoru na papirju pa shranimo v steklene kozarce ali papirnate vrečke ter pijemo kot čaj. Drnulje lahko tudi vložimo v vinsko-zeliščni kis.

Zdravilnost

Uživanje rumenega drena je priporočljivo vsem kot preventiva pred boleznijo, saj daje več energije ter pripomore k dobri cirkulaciji in delovanju telesa. Ugodno vpliva na ščitnico, ki ji daje občutek toplote, nakar ščitnica zoži vene, izboljša se cirkulacija in prekrvavitev vseh žlez in organov.

Drnulje so polne vitamina C, kar 100 mg ga je v 100 g sadežev, ter še sadnih kislin, pektinov, antioksidantov kot so antocianinska barvila, ter mineralov.

Znane so po blagodenjem, ugodnem učinku na prebavila in s tem na uravnavanje prebave, zaradi polifenolov in sadnih kislin pa učinkujejo tudi razkuževalno.

Z drnuljami uspešno nižamo povišano temperaturo, zdravimo prehlad ter razkužujemo grlo in dihalne poti.

Zaradi močnih taninov drnulje čistijo črevesje in celo ustavljajo drisko. Ščitijo in zdravijo vneto sluznico prebavil. Delujejo protivnetno, ščitijo in krepijo tkiva, spodbujajo in pospešujejo zdravljenje razjed v želodcu in na dvanajsterniku ter krepijo stene kapilar. V pomoč so še posebej sladkornim bolnikom, tistim z arteriosklerozo in onim z visokim krvnim tlakom.

Dren in drnulje kot čaj

Primeren čas za nabiranje drenovih listov je 4 do 7 dni po polni luni. Najboljše sestavine v listih so takrat, ko je bil dan sončen.

Posušene drenove liste kuhamo 3 minute, odstavimo, pokrijemo in pustimo počivati 15 minut. Precejene pijemo po obroku. Nesladkan čaj viša želodčno kislino.

Drnulje tudi sušimo in pozimi iz njih kuhamo sadni čaj. Majhno pest drnulj prelijemo z vrelo vodo, ki smo jo ohladili na 70 – 80 stopinj Celzija, pokrijemo in počakamo 10 minut, nakar pijemo po majhnih požirkih čez ves dan.

Drnulj ne vržimo proč, saj lahko plodove v čaju uporabimo večkrat – prvič zagotovo nismo izkoristili vsega zdravilnega, kar je v njih. Z drnuljami se ne moremo predozirati.

Iz drnulj si lahko z električnim mešalnikom pripravimo sok, ki krepi odpornost in varuje pred prehladi in infekcijami. Obenem je dobra osnova za pripravo punča, bovle in raznih koktajlov.

Vložene drnulje

Še nezrele, vendar že rdeče drnulje lahko vložimo v slanico – prav tako kot oljke.

Sestavine

• 2 kg nezrelih drnulj
• 1,5 litra vode
• 200 g soli

Postopek

1Še nezrele drnulje operemo, naložimo v kozarec in zalijemo s čisto vodo. Vodo kar teden dni vsak dan menjavamo, nakar drnulje zalijemo s slanico, ki smo jo pripravili iz prevrete vode in soli.

2Z drnuljami se kot začimbe zelo skladajo koper, komarček, bazilika in jih lahko dodamo v slanico.

Marmelada iz drnulj

Z veseljem jo boste uporabili kot dodatek k jedem, še posebej mesnim.

Sestavine

• 1 kg drnulj
• 500 g želirnega sladkorja
• pektin
• lupinica 2 neškropljenih limon

Postopek

1Drnulje operemo, damo v posodo, zalijemo z malo vode – naj jih komaj prekriva, ter jih na srednjem ognju do mehkega dušimo. Nekateri jih razkoščičijo sredi tega procesa, ko so drnulje že malo mehke. Drugi počakajo do konca in s koščico odpravijo takrat.

2Ko so povsem mehke, jih pretlačimo skozi gosto cedilo in odstranimo koščice.

3Na pol kilograma pretlačene sadne mase dodamo četrt kg sladkorja in vrečko pektina ter kuhamo, dokler se marmelada ne zgosti. Dodamo še nastrgano lupino dveh ekološko pridelanih pomaranč ali limon.

4Marmelado shranimo v steriliziranih steklenih kozarčkih, ki naj bodo polni do roba, da v njih ne ostane nič zraka. Pokrovček lahko prej premažemo tudi z rumom. Nepredušno zaprte hranimo v hladilniku.

5Drnulje med kuhanjem marmelade lahko zmešamo tudi s sadjem – na 1 kg drnulj lahko dodamo na primer pol kg breskev.

Drnuljeva omaka

1Drnulje najprej pokuhamo, pretlačimo in prepasiramo, da odstranimo koščice. V maso dodamo zmerne količine sladke ali kisle smetane. Začinimo lahko na različne sladke ali pikantne načine – z muškatnim oreščkom, tekočim medom, cimetom, kardamomom, janežem, kumino, sveže sesekljanim majaronom, koprom, ingverjem, poprom …

2Dobro premešamo in z zmesjo prelijemo sadne solate in slaščice. Kremasta sladko-kisla-pikantna omaka se prileže tudi k mesnim jedem.

Suhe drnulje v žganju

Žganje, v katerem so namočeni plodovi narave, je star način, kako ohraniti zdravilne učinke zelišč in divjih rastlin.

Sestavine

• 0,5 kg suhih drnulj
• 1,5 litra žganja

1Plastenko s širokim vratom do četrtine napolnimo s suhimi drnjulami ter jih zalijemo z žganjem. Zapremo jo in pustimo vsaj en mesec, naj počiva. Zatem tekočino skozi gazo precedimo in shranimo v stekleničkah.

Drenova kopel

Drenovo kopel uporabljamo ob revmatizmu, putiki, vzkipljivih otrocih in mladostnikih. Drenovo lubje, les in liste so pol ure kuhali v večji količini vode, zatem pa zvarek zlijemo v kad in se okopali. S takšno kopeljo so razstrupljali telo in to ponovili tudi trikrat na teden.

Če te zanima …

… rastline, ki jih zalivamo s čajem, pripravljenim iz listov rumenega drena, rastejo hitreje in so bolj zdrave.

… rumeni dren je pomemben del prehrane gozdnih živali, cvetovi pa predstavljajo eno prvih čebeljih paš v letu.

… dren ima globok in razvejan koreninski sistem ter se uporablja za pogozdovanje in preprečuje erozijo. Je tudi okrasna rastlina in jo vidimo v vrtovih in parkih, ki razveseljuje ne le s cvetovi, temveč tudi jesenskimi rdečimi list in rdečimi vejicami, ki so pozimi lep kontrast sivi ali zasneženi porkrajini.

… rumeni dren je čislan kot trden in na vremenske vplive tako zelo odporen les, da lahko živi tudi več stoletij. Ne preseneča, da so mu že stari Rimljani dali ime “rog” (Cornus).

… les rumenega drena je zelo gost in v vodi ne plava. Uporabljajo ga strugarji in kolarji. V preteklosti so iz njega izdelovali loke, kopja in različna orodja. Iz lubja je mogoče pridobivati rdeče barvilo, iz listov pa tanin.

… na Kozjanskem so bili na dren tako navezani, da so mu peli pesmi in gotovo sodi med slovenske simbole. Znan je rumeni dren na Križah.