Šparglji, poslastica zelenjavnega sveta, so izjemna rastlina, polna vitaminov in mineralov ter odlično spomladansko živilo za čiščenje organizma. Pomagajo pri odvajanju odvečne vode iz telesa, čiščenju krvi in krepitvi imunskega sistema.
Najdemo jih v Istri in mnogi so se pripravljeni dati na kolena, samo da bi se prebili do šparglja. Istrski gozdovi, v kakršnih raste, so namreč prepleteni od nizkega rastja, kot so robide in srebot, medtem ko kraški rob s svojimi kozjimi potmi piše drugačne, a nič manj adrenalinske špargljaste dogodivščine. In vendar je tako, da ko oko ulovi krasen primerek sočnega šparglja, so rane od robidovja postranskega pomena. Pa ne pozabite: prvi špargelj, ki ga boste nabrali, morate pojesti surov, saj ščiti pred ugrizi kač. Tako pravijo Ištrijani.
To divjo rastlino nabirajo že stoletja dolgo. Ime izvira iz grške besede asparagus, kar pomeni poganjek. Jedli so jih že pred 2000 leti in poznali so jih tako stari Egipčani kot seveda Grki in Rimljani. V Evropi so jih prvi začeli gojiti Rimljani, bojda že 200 let pr. n. š., in danes so nam gojeni šparglji dostopni v vseh letnih časih.
Njihova sezona se pri nas začne na pomlad, ko v Istri, pozimi obilno namočeni z dežjem, posije sonce. Takrat iz neuglednih, bodičastih grmov poženejo krasni zeleni mladiči, nekoliko grenki in sočni.
Ko jih naberemo, šparglje pojemo še isti dan ali jih nalomljene damo v zmrzovalnik. Nekaj dni preživijo tudi v kozarcu vode, ki jo redno menjavamo. Za uporabo v jedeh jih pripravimo tako, da vsako steblo vzamemo v roko in ga začnemo lomiti od vrha navzdol, dokler to gre zlahka. Ko se steblo samo še zvija, z lomljenjem končamo.
Šparglje uporabimo za juhe, pite, testenine, omake … V naboru naših odličnih receptov boste našli še marsikaj.