Baldrijan (Valeriana officinalis L.), znan tudi kot zdravilna špajka, je blagodejen pri prebavnih motnjah, šibki menstruaciji in pomaga odvajati vodo, kar so vedeli že grški in rimski zdravniki. Sredi 18. stoletja pa so ga spoznali tudi kot pomembno pomirjevalno sredstvo.
Najprej so uporabljali le eterično olje, pozneje tudi njegove tinkture. Ugotovili so, da je koristen pri nevrozah, nespečnosti, nervozni izčrpanosti, razdraženosti med menstruacijo in nosečnostjo, v menopavzi, tudi pri nervoznem želodcu in srcu (hitro menjavanje srčnega utripa zaradi strahu ali splošne napetosti) in ob glavobolih.
Uporabljamo korenino
Ta trajnica je visoka 70-150 cm in ima visoka, pokončna stebla. Listi zrastejo neparno pernato deljeni in so sestavljeni iz 11 do 25 ozkih, do 7 cm dolgih lističev. Rožnati popki cvetijo svetlo rožnato do belo, majhni cvetovi pa oblikujejo kobulasta socvetja.
Baldrijan uspeva na vlažnih in močvirnih terenih, cveti pa med junijem in avgustom.
Uporabljamo korenino (Valerianae Radix L.), ki jo skupaj s stranskimi koreninami nabiramo jeseni. Sveže nabrane korenine so skoraj brez vonja, med sušenjem pa se razvije značilen vonj po izovalerjanski kislini.
Korenino razrežemo na manjše koščke, ki jih sušimo v temnem in zračnem prostoru ter res dobro posušimo. Dobro posušene hranimo v zaprti posodi, da se ne navlažijo.
Sestavine baldrijana
Eterično olje baldrijana je sestavljeno iz do danes znanih sto spojin. Glavne sestavine so monoterpeni bornilacetat, mirtenol, kamfen, mircen ter seskviterpeni kariofilen, valeranon, valerenska kislina in bisabolen.
Valepotriati, kot sta valtrat in izovaltrat, so samo v podzemnih delih rastline. V korenini so tudi manjše količnine alkaloidov (valerianin in aktinidin) in lignanov (olivin, ponoresinol).
Sestavine baldrijana so resda dobro raziskane, a še vedno ne vemo, katere delujejo pomirjevalno in po katerem mehanizmu. Zaenkrat je najbolj verjetno, da ima pomirjevalni učinek lignan olivilglukozid.
Nespečnost in nervoza
Uživanje baldrijana nas pomirja in pomaga pri nespečnosti. Umirja nervozo, ki nastaja v želodcu in črevesju, z njim lažje prenašamo jezo, žalost, stres, razburjenost.
Otrokom baldrijan pomaga pri spancu, težavah s koncentracijo, nemirnosti, jutranjih želodčnih bolečinah in pri glavobolih.
Čaj, ki krepi živce
Vzamemo žličko ali dve posušenih korenin in pripravimo poparek – korenine prelijemo z vrelo vodo, premešamo in pokrijemo. Čaj naj počiva 5 do 10 minut.
Lahko naredimo tudi prelivek. Korenine namakamo 2 do 4 ure v hladni vodi, nakar čaj segrejemo, da ga lahko popijemo še toplega.
Pijemo 2 do 3 skodelice čaja na dan, ob nespečnosti najbolje pred spanje.
Otrokom ga pripravimo s polovično količino koreninic.
Čaj pijemo daljše časovno obdobje, otrokom pa naj bi zadostovalo, da ga uživajo teden dni.
Ne pijemo ga med nosečnostjo in dojenjem.
Tinktura iz baldrijana
Vzamemo 50 g posušenih koreninic in jih prelijemo s 100 ml 70% alkohola ter hranimo v dobro zaprtih stekleničkah. Večkrat na dan jih pretresemo, da izboljšamo ekstrahiranje. Visoko koncentriran alkohol potrebujemo, da se v njem dobro topijo hlapna olja.
Po 2 do 3 tednih tekočino odcedimo. Hranimo jo v temnih stekleničkah – tudi po več let.
Pred spanjem 15 do 20 kapljic nakapamo v kozarec vode in spijemo.
Kopel
100 g posušenega baldrijana prelijemo s pol litra vrele vode. Pokrijemo in pustimo počivati 15 do 20 minut, vendar lonček še vedno pustimo na topli električni plošči ali zelo majhnem ognju.
Izvleček, ki nastane, dodamo v kopel, v kateri se sprostimo tik pred spanjem.
Če te zanima …
… motovilec, ki ga dajemo v solato, je najbližji sorodnik baldrijana.
… baldrijanu podobna je hribska špajka (Valeriana collina), po rasti nekoliko manjša, a zelo lepa rastlina, ki jo prav tako nabiramo.
