Mala štorovka je saprofitska gliva ali gniloživka, prehranjuje se z odmrlimi in razpadajočimi rastlinskimi ostanki. Najdemo jo na trhlem lesu in štorih listavcev, redkeje tudi iglavcev.
Ime: mala štorovka, ljudsko ime tudi jelševka, lat. (Kuehneromyces mutabilis)
Opis: Klobuk je sprva polkrožen kasneje se zravna in obdrži vzboklinico na temenu. Premer ima do 6 cm, večinoma gladek od rumenkasto do cimetovo rjave barve, ob vlažnem vremenu se na obrobju pojavi temnejši, kakor z vodo prepojen pas, ki ostane dalj časa. V suhem vremenu razpoka. Bet je enake barve kot klobuk, doseže višino do 8 cm in premer približno 5 mm. Je enakomerno debel in na vrhu ukrivljen. Sprva je poln, kasneje postane votel, na zgornjem delu nosi močan obroček, pod obročkom je pokrit z luskicami, proti dnišču vse bolj temne barve, nad obročkom, pa gladek in svetlejše barve. Lističi so tenki, gosti in priraščeni na bet, sprva svetlo rumene barve, kasneje postanejo cimetovo rjave barve. Trosni prah je rjav. Meso je v klobuku svetlo rumene barve, v betu rjavkasti, precej žilavo, prijetnega vonja in blagega okusa.
Nabiranje: male štorovke rastejo v šopih, vse od pomladi, do pozne jeseni, na odpadlem lesu v predvsem listnatih, pojavlja se tudi v iglastih gozdovih. Je precej pogosta goba pri nas in razširjena po vsej Evropi, Severni Ameriki in celo v Avstraliji. Največ jih najdemo jeseni.
Mali štorovki je nekoliko podobna zimska panjevka (Flammulina velutipes), užitna goba, ki uspeva od oktobra, pa vse do marca. Raste šopih, na štorih listavcev, ima kosmat bet, klobuček je gladek, rumene barve, nekoliko udrt in rjavkast na sredini. Raste tudi, ko temperatura ozračja ne doseže 0°C.
Malo štorovko lahko zamenjamo tudi s sivorumeno mraznico ali dobovim štorovcem (Armillaria tabescens), ki sta obe pogojno užitni gobi. Dobov štorovec raste ob hrastih, klobuček je sprva izbočen, kasneje se zravna, svetlo rjavkastih odtenkov, na betu pa nima obročka.
Kaj vsebuje: Štorovke, kako kot vse vrste gob vsebujejo malo kalorij, večino so sestavljene iz vode, vsebujejo pa nekaj ogljikovih hidratov, beljakovin, in malo maščob. V gobah najdemo tako v vodi topne vitamine (C,B1,B2,B12) kot tudi tiste, ki se topijo v maščobi (D in E). Vsebuje tudi nenasičene maščobne kisline, ki so odličen zaveznik v boju s prostimi radikali, bioaktivne fenolne spojine in karotenoide (provitamin A).
Uporaba: Mala štorovka je izvrstna užitna goba, primerna tako za juhe, omake, rižote, lahko samo na maslu pocvremo klobučke in začinimo s peteršiljem in česnom. Zaradi svoje aromatičnosti je priljubljena tudi kot začimba Pri gobi so užitni samo klobuki, beti so (predvsem pri starejših primerkih) precej leseni in neužitni.
Opozorilo: Če nabirate malo ali pravo štorovko, morate te gobe dobro poznati. Usodna je lahko zamenjava z obrobljeno kučmico (Galerina marginata), ki prav tako raste v šopih največkrat na smrekovih panjih od poletja do pozne jeseni. Je smrtno strupena goba.
Upoštevati moramo nekaj pravil: Mala štorovka raste od pomladi do zime na štorih listavcev, redkeje iglavcev. Kučmica raste od poletja do pozne jeseni, praktično vedno na štorih iglavcev. Mala štorovka ima na betu obstojen obroček, obrobljena kučmica ima bolj nestabilen obroček, ki lahko tudi odpade. Mala štorovka ima bet pod obročkom pokrit z luskami, nad obročkom je bet gladek, pri kučmici je bet vlaknast. Obrobje klobuka je pri mali štorovki gladko, pri kučmici pa nažlebkano. Če upoštevamo te razlike, do zamenjave ne sme priti. Kljub vsemu pa, če niste prepričani, štorovk raje ne nabirajte.
Podobna goba je tudi prosojna črnivka (Psathyrella piluliformis),bet ima gladek, brez lusk, nima obročka, klobuček je različnih rjavih odtenkov z grbico na sredini, če je napit z vodo, je rob temnejši. Pri odrasli gobi je trosovnica čokoladno rjave barve. Je pogojno užitna goba, dobro prekuhana velja sicer za užitno, vendar manj kakovostno gobo.
Zanimivosti:
- To gobo je prvi leta 1762 opisal Jacob Christian Schaeffer, tako kot večino lističark, jo je uvrstil v rod kukmakov (Agaricus mutabilis), šele leta 1946, sta Rolf Singer in Alexander Hanchet Smith ustanovila rod štorovk Kuehneromyces in mala štorovka je postala predstavnik štorovk z znanstvenim imenom ((Kuehneromyces mutabilis)
- Ime je dobila iz latinske besede mutabilis, ki se nanaša na dejstvo, da goba spreminja barvo, ko se spremeni vlažnost.
- Angleži obrobljeno kučmico poimenujejo z imenom, ki pove vse, Funerall Bell ali po naše pogrebni zvon.
- V vzhodnjaških tradicionalnih medicinah gobe že več tisočletij uporabljajo v zdravilne namene, v zahodnem svetu se z raziskavami o koristi teh gozdnih dobrot ukvarjajo šele v zadnjih desetletjih.
- Malo štorovko je mogoče tudi gojiti.
