Štorovke so med gobarji izjemno priljubljene gobe, so precej pogoste in jih je enostavno nabirati. Vseeno pa velja, da moramo gobe dobro poznati, da jih ne zamenjamo s katero od strupenih vrst.
Ime: prava štorovka, mraznica, sivorumena mraznica, lat. (Armillaria mellea)
Opis: klobuk je pri mladi gobi polkrožen in stožčaste oblike s spodvihanim robom, pri starejših gobah se splošči. Širok je 3-10 cm, včasih tudi več, pri odrasli gobi je na robu nažlebkan. Barva se spreminja, pri mladih primerkih je rjavo rumena (kot med), kasneje postane lisičje barve pa vse do umazano rožnato rjave. Pokrivajo ga temnejše, kockaste luskice, ki so na temenu gostejše, vendar jih dež lahko spere in je klobuk gladek. Bet je visok do 12 cm, premera 1-2 cm, proti dnišču je zadebeljen in drobno kosmičast. V zgornjem delu ima močan obroček. Osnova barva je rjava, proti dnu prehaja v rumenkasto rjavo barve, nad obročkom je svetlejše barve. Lističi so redki, priraščeni ki betu, v začetku so skoraj beli, kasneje dobijo mesnato rjavo barvo. Meso je bledo, v klobuku mehko, v betu pa postaja z dozorevanjem vedno bolj žilavo. Je milega, prijetnega volja, ki nekoliko spominja na sadje in nekoliko grenkega okusa, vendar se s prekuhavanjem ta grenkoba izniči. Trosni prah je bele barve.
Nabiranje: Mraznice so parazitske gobe, rastejo na štorih in koreninah vseh vrst dreves, tudi na sadnem drevju, in sicer v velikih šopih. Nabiramo jo lahko od avgusta pa vse do novembra, najpogostejše so v oktobru. Niti micelja se spletajo v debele, koreninam podobne konopce, imenovane rizomorfe, z njihovo pomočjo se širijo po drevesu in kar je še pomembneje, prehajajo iz okuženega na zdravo drevo. V napadenih deblih se vzpenja pod skorjo visoko navzgor in drevo propade. Tako so te gobe izjemno nevarne za rastline.
Prav tako se v jesenskem času pogosto pojavlja črnomekinasta mraznica (Armillaria osoyae), ki je pogojno užitna goba, primerna za vlaganje v kis. Spoznamo jo po rjavem, luskastem klobučku in belkastem obročku.
Pravi štorovki je podobna tudi rumenovenčna mraznica (Armillaria gallica), na betu ima obroček rumenkaste barve, klobuček rdeče do mesnato rjave barve in pokrit z luskami. Velja enako, kot za vse mraznice, da je pogojno užitna goba.
Kaj vsebuje: Prava štorovka velja v Aziji kot zdravilno zelišče, vsebuje veliko bioaktivnih sestavin, vključno s polisaharidi, beljakovinami, aminokislinami, maščobnimi kislinami, vitamini in minerali. Deluje kot antioksidant v boju s prostimi radikali, zavira vnetja, znižuje raven krvnega sladkorja in celo pomaga v boju z depresijo.
Uporaba: Prava štorovka je pogojno užitna goba, surova je nekoliko strupena ali vsaj neužitna. Vsebuje beljakovinske toksine, ki pa se s prekuhavanjem uničijo. Za vse vrste mraznic velja, da jih moramo vsaj 10 minut prekuhavati v vreli vodi in zavreči vodo, v kateri so se kuhale. Prav tako jih ne nabiramo pri zelo nizkih temperaturah in po prvi slani, saj se toksini pri nizkih temperaturah okrepijo. Šele prekuhane lahko uporabimo v različnih jedeh. Za bolj okusne veljajo tiste, ki rastejo na listavcih. Najpogosteje jih vlagamo v kis, čeprav so odlične tudi v juhah, rižotah, z jajci in v omakah za testenine. Uporabimo samo klobučke, ker so beti velikokrat žilavi.
Opozorilo:
Prave štorovke ne smemo zamenjati z obrobljeno kučmico (Galerina marginata), ki je v naših krajih pogosta, vendar smrtno strupena goba. Raste predvsem na smrekovih panjih, redkeje na listavcih. Ima tanek bet, nažlebkan rob klobučka okrasto oranžne barve in raste v šopih.
Prav tako podobna strupena in nevarna je navadna žveplenjača (Hypholoma fasciculare), ki prav tako raste v šopih. Je pogosta goba, raste tako na listavcih kot tudi na iglavcih. Prepoznamo jih po nekoliko vzbočenih klobučkih žvepleno rumenih barv, tankih, votlih in ukrivljenih betih rumenih barv, prav tako je rumene barve tudi meso. Trosni lističi so sprva rumeni, kasneje pa prehajajo v rjavo zeleno barvo, so zelo gosti in priraščeni na bet.
Zanimivosti:
- To vrsto je prvi opisal Martin Vahl leta 1970 in jo vključil v rod kukmakov, poimenoval jo je Agaricus mellea, med mraznice jo je prenesel leta 1871 Paul Kummer in je dobila znanstveno ime Armillaria mellea.
- Velja za starodavno zdravilo v tradicionalni kitajski medicini, predvsem jo uporabljajo za zdravljene različnih nevroloških stanj, kot so glavobol, vrtoglavica, nespečnost, celo pri epilepsiji.
- Ime izhaja iz latinske besede Armilla, pomeni zapestnica in Melleus, kar pomeni med in to zaradi barve, ki spominja na med.
- Kljub temu, da velja prekuhana prava štorovka za užitno gobo, je ljudje z občutljivimi želodci ne prenesejo in pri njih povzroča prebavne motnje.
- Škoda, ki jo te gobe povzročajo, je velika tudi zato, ker rastejo množično in se razmeroma hitro selijo iz okuženega na zdravo drevo. Nemalokrat je kar veliko območje posejano s štorovkami.
- Njeno idealno okolje so redki gozdovi, jase, velikokrat raste tam, kjer so posekana drevesa, ob poteh, jarkih, kanalih, celo na poljih. Redkeje jih najdemo v temnejših gozdovih, saj ima raje svetlo in osončeno okolje.
