Kateri med izbrati?

Čudovito darilo čebel je okusno, zdravo in uporabno ne glede na njegovo sestavo. A vendar se včasih vprašamo, za kakšno težavo je katera vrsta medu najbolj primerna.

Cvetlični med

Ima več eteričnih olj in otroci ga imajo posebej radi. Zlasti primeren je za srčne bolnike, ob dihalnih težavah, tudi ginekoloških problemih in avitaminozi, ki nastane ob dolgem pomanjkanju vitaminov. Krepi imunski sistem.

Kostanjev med

Pomaga ob težavah z želodcem, žolčjo, dvanajsternikom, zdravi jetra, čisti bakterije, ki povzročajo vnetja mehurja. Krepi srčno mišico. Primeren je za peko peciv in medenjakov.

Gozdni med

V njem je celo 13 krat več mineralov kot v cvetličnih vrstah meda. Ima veliko soli železa, zato izboljšuje kri in tudi spodbuja rast, kar je pomembno zlasti v otroštvu. Koristen je ob anemiji, ginekoloških težavah, boleznih dihal.

Akacijev med

primeren je za prebavne težave, umirja organizem. Ker ima visok delež fruktoze, je primeren za sladkorne bolnike. Primeren je tudi za otroke do tretjega leta starosti, saj je nežen.

Lipov med

Razkužuje telo in ga umirja. Uporabljamo ga ob gripi, prehladu, bronhitisu in ostalih dihalnih težavah. Ker spodbuja potenje, je priporočljivo, da po uživanju lipovega meda nekaj časa počivamo v postelji.

Žajbljev med

Zdravi vnetja v ustni votlini in bolezni dihal, prehlade s suhim kašljem. Pomaga tudi ob alergijah, ki jih spremlja vnetje nosne sluznice.

Med oljne repice

Je odličen zoper bakterije in pripravo izdelkov, ki jim je osnova mleček.

Kaj vsebuje med?

V medu je okrog 80 odstotkov večinoma grozdnega in sadnega sladkorja, nekaj je tudi trsnega sladkorja in maltoze. Od 15 do 20 odstotkov je vode. V njem so še organske spojine, aminokisline in acetilholin, ki pomirja in preprečuje pozabljanje.

Vsebuje tudi vitamine in minerale – vitamine skupine B, in sicer B1, B2, B3, B5, B6, B9, B12, holin, inozitol, ter vitamine A, D, E, K in C.

Vsebuje tudi karotenoidne in flvonoidne snovi ter encime, hormone, protibakterijske in aromatične snovi. Nekaj je tudi sadnih kislin – jabolčna, citronska, maslena, jantarjeva in druge.

Od mineralov je največ kalija, železa, bakra, mangana, fosforja, silicija, magnezija, natrija in v sledovih joda, selena, cinka, kroma in bora.

Protibakterijsko delovanje meda naj bi bilo povezano tudi z zelo majhnimi količinami vodikovega peroksida. Ta nastaja s pomočjo encima glukooksidaza, ki razkužuje, ter glukonske kisline, ki je antibiotik in deluje predvsem na celice v ustih, žrelu in dihalnih poteh, bakterijam odteguje vodo in jih dobesedno zakrkne. Podobno pri temnih medih je med aminokislinami tudi prolin, ki pomaga pri zdravljenju ateroskleroze.