Navadna mokarica (Clitopilus prunulus)

Morda vas zanima

- Oglas -

Navadna mokarica je odlična in užitna goba z nekoliko posebnim okusom in vonjem. Zaradi izjemne podobnosti z nekaterimi strupenimi vrstami, priporočamo, da to gobo nabirajo le zelo dobri poznavalci gob.

Ime: navadna mokarica, užitna mokarica, mokarica slivarica, lat. (Clitopilus prunulus)

Opis: klobuk je pri mladi gobi nekoliko vzbočen s spodvihanim robom, nato se polagoma razširi in zravna, pri starih gobah je na sredini udrt, rob pa je tanek in ostane spodvihan, pogosto neenakomerno valovit.  Širok je 4-10 cm, slonokoščeno sivkaste barve, površina se v suhem vremenu ne sveti, je mat, kot fino semiš usnje in je belo poprhnjena. Bet je valjaste oblike, poln, ukrivljen, ekscentrično nasajen, visok do 4 cm, debel približno 2 cm in se zgoraj razširi. Barve je sivkasto bele. Trosovnica je sestavljena iz lističev, ki so gosti in tanki. Najprej so bele barve, nato vse bolj rožnate in se spuščajo po betu navzdol.  Trosni prah je rožnate barve. Meso je krhko, bele barve in močno diši po moki. Po tem je dobila tudi ime. Okus je nekoliko grenek in prav tako spominja na moko.

Nabiranje: Navadna mokarica je pri nas pogosta goba, najdemo jo od poletja pa vse do pozne jeseni. Je mikorizna goba, najdemo jo v mešanih, listnatih in iglastih gozdovih, na obronkih, ob poteh, pa tudi na travnikih in pašnikih. Pogosto raste skupaj z jurčki ali med borovnicami. Zelo rada raste tudi na gostem listju, na rodovitnih, z organskimi snovmi bogatih tleh. Navadno raste v skupinah. Razširjena je po vsej celinski Evropi, delih Azije in v Severni Ameriki.

Navadni mokarici je nekoliko podobna majniška lepoglavka (Calocybe gambosa). Njeno meso prav tako diši po moki, barva klobučka je belkasta ali svetlo oker, raste pa spomladi, od aprila do junija, na travnih, pašnikih, sadovnjakih ali parkih, izven gozdov.

Uporaba: Navadna mokarica velja za dobro, užitno, okusno in vsestranski gobo.  Primerna je za dušenje, pečenje, prav tako jo lahko sušimo ali vlagamo. Njeno meso je krhko in drobljivo, tako je idealno, da jo očistimo, narežemo na tanke lističe in skupaj s peteršiljem, česnom in soljo, popražimo na oljčnem olju ali maslu. Lahko pripravimo tudi omako za testenine, okusna je tudi v juhah.

Kaj vsebuje: Gobe so nizkokalorična hrana, bogate z makro in mikro hranili, zlasti z vitamini B, selenom, cinkom, in bakrom.  Vitamini B so pomembni pri proizvodnji energije v celicah, selen je močan antioksidant, cink in baker sta pa bistvena za močan imunski sistem. Tako so vedno bolj pomembne v naši prehrani.

Opozorilo: Navadno mokarico lahko zamenjamo z nekaterimi vrstami strupenih gob. Najbolj so ji podobne nekatere vrste belkastih gob iz rodu livk, predvsem listna livka (Clitocybe phyllophila). Listna livka je smrtno strupena goba, ki raste v listnatih in iglastih gozdovih, pogosto raste med listjem, od poletja do jeseni. Klobuk je belkaste barve, poprhnjen, s staranje postaja rjavkast in ima spodvihan rob. Trosi imajo rožnat pridih.  Od navadne mokarice se loči predvsem po tem, da nima izrazitega vonja po moki.

Pazimo, da navadne mokrice ne zamenjamo s prav tako smrtno strupeno pobeljeno livko (Clitocybe dealbata). Raste v travi v jesenskem času, njeno meso pa prav tako močno diši po moki. Pobeljena livka je bele barve, rob klobuka je valovit, širok do 5 cm, lističi so beli, tanki in potekajo po betu navzdol. Starejšo gobo prepoznamo po lijastem klobuku in po tem, da bela barva na povrhnjici koncentrično razpoka.

Strupena in podobna goba iz rodu livk je tudi kolobarčasta livka (clitocybe rivulosa), spoznamo jo po temu, da se bela površina klobučka spremeni v kolobarje. Ni zelo pogosta goba, raste konec poletja in jeseni na robu gozda, v grmovju, ob poteh in v travi. Meso je belo in nima vonja po moki.

Zanimivosti:

  • Naravoslovec Giovanni Antonio Scopoli je leta 1772 prvi opisal to gobo in jo poimenoval (Agaricus prunulus . Nemški botanik Paul Kummer je leta 1871 dal gobi znanstveno ime (Clitopilus prunulus), ki velja še danes.  
  • Znanstveni ime prunulus, se nanaša na rastišče, za katerega so nekoč domnevali, da je podrast črnega trna (Prunus spinosa), iz latinskega prunus, ki pomeni sliva. Pronulus je pomanjševalnica, torej majhna sliva. Navadno mokarico imenujemo tudi slivarica. Goba naj bi bila podobna majhnemu slivovemu drevesu.
  • Njeno ime navadna mokarica se bolj navezuje na vonj kot na obliko.
  • Italijani  jo poimenujejo tudi fungo spia, (spia je vohun), ker se pojavi tik pred jurčki in velikokrat raste skupaj z njimi. Se prav tam, kjer najdemo mokarico, bodo čez nekaj dni tudi jurčki.
  • Navadno mokarico lahko nabirajo le izkušeni gobarji, ki jo dobro poznajo, saj je možna zamenjava s strupenimi vrstami livk.
  • Uživanje napačno določenih gob je lahko usodno. Avtor strani ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
- Oglas -

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj

- Oglas -

Ne spreglejte

- Oglas -

Morda vas zanima tudi

- Oglas -