Rdečkasta mušnica (Amanita rubescens)

Znam svetuje

Rdečkasta mušnica je goba, ki jo zelo pogosto najdemo v naših gozdovih. Njena pomembna značilnost je, da je kot surova strupena, če jo skuhamo, pa postane zelo okusna goba. Kot večina mušnic je lepa na pogled.

Ime: bisernica, rdečkasta mušnica, lat. (Amanita rubescens)

Opis: klobuk je pri mladi gobi polkrožne oblike in hrapav zaradi ostankov sive ovojnice. Kasneje se splošči in doseže premer do 18 cm. Je bledo rdeče so rjavo rdeče barve, pogosto tudi s sivim ali rumenkastim odtenkom. Pokrit je z rdečkastimi ali sivkastimi bradavicami, če ga prelomimo, pa meso pordeči. Kožica se zlahka odstrani. Bet je visok do 15 cm, debel 1-2 cm, pri mladi gobi je poln, kasneje postane sprva gobast in kasneje votel. Bet je v zgornjem delu belkaste barve, pod zastiralcem pa prehaja v rdečkasto rjavo barvo. V zemlji se končuje z gomoljem, ki se navzgor počasi zožuje v bet. Obroček je razmeroma širok, belkaste barve, viseč in na zgornji strani nažlebkan. Lističi so beli, gosti in široki, ne dosežejo beta, če jih ranimo, pordečijo. Trosi so bele barve. Meso je belo, le pod klobukovo kožico rožnato. Na prelomu ali prerezanih mestih meso pordeči, prav tako na črvivih mestih. Vonj in okus sta neizrazita.

Nabiranje: Rdečkasta mušnica je zelo pogosta in razširjena goba tako pri nas, kot tudi v vsej Evropi in Severni Ameriki. Raste od poletja pa vse do novembra. Najdemo jo tako pod listavci, kot tudi pod iglavci, v nižinah in tudi v hribovitem svetu, najpogosteje pa v mešanem gozdu. Je mikorizna goba, raste v sožitju z listavci in iglavci, zelo pogosto jih najdemo v majhnih skupinah, na kislih tleh v iglastih gozdovih.

Razmeroma pogosto v bukovem in mešanem gozdu najdemo tudi podaljšano mušnico, (Amanita excelsa), ki je užitna in cenjena goba, a jo je prav tako potrebno prekuhati. Klobuk je pepelnato sive do sivo rjave barve, posut z belimi krpicami, meso pa ne pordeči. Bet je bel, z močnim obročkom, ki je po vrhu nažlebkan in bele ali bledo sive barve. Bet je nad obročkom gladek, pod njim pa kosmičast. Previdno pri nabiranju, da je ne zamenjate s panterjevo mušnico.

Rdečkasti mušnici je podobna tudi hrapava mušnica (Amanita franchetii), meso je belo, pod kožico rumenkaste barve, ob prelomu ne pordeči, barva klobuka je od svetlo rumenih, oker do rjavkastih odtenkov z rumenkastimi luskicami. Raste prav tako od poletja do pozne jeseni, je pa precej redka goba.

Uporaba: Rdečkasta mušnica velja za užitno in dobro gobo, če jo temeljito prekuhamo. Vsebuje namreč termolabilne toksine, ki ob kuhanju razpadejo. Pred uporabo je potrebno odstraniti vrhnjo kožico s klobuka. Ni primerna za peko na žaru, saj lahko ostanejo surovi deli. Pripravljamo jo na temperaturi vsaj 70°C približno 20 minut. Ima močan okus, ki lahko prevlada nad ostalimi gobami, zato jo najraje pripravljamo samo, recimo v raznih v omakah, ki jih seveda dovolj dolgo kuhamo ali dušimo. Kljub temu, da je cenjena in zelo okusna goba, pa ne dosega knežje mušnice.

Opozorilo: Če niste dober poznavalec gob, nabiranje rdečkaste mušnice odsvetujemo. Pri nabiranju moramo biti previdni, da je ne zamenjamo s strupeno panterjevo mušnico (Amanita pantherina). Ta ima klobuček rjave barve, sprva polkrožen z belimi krpicami, pri odrasli gobi je klobuk razprt, pike so bolj redke in rob je razločno nažlebkan. Raste v istem času kot rdečkasta mušnica, od nje se loči po nažlebkanem robu klobuka, gladkem obročku in beli barvi mesa, ki ne pordeči.

Zanimivosti:

  • To gobo je leta 1797 prvi poimenoval in opisal Christiaan Hendrik Persoon.
  • Amanita verjetno izhaja in izraza amanitai, s katerim so stari Grki poimenovali gobe, rubescens je pa latinskega izvora in pomeni pordeti ter se nanaša na dejstvo, da ranjeno meso te gobe na zraku pordeči.
  • Toksini so beljakovinskega izvira, imenovani hemolizini, ki razpadejo na temperaturi nad 70°C, delujejo pa na eritrocite, levkocite, jetra in ledvice.
  • Angleži jo imenujejo Blusher, kar pomeni rdečilo.
  • Vsekakor pa velja opozorilo, da se z mušnicami ne smemo šaliti, nabirajo naj jih le najbolj izkušeni gobarji.
  • Prav tako ni priporočljivo jesti surovih gob, tudi če so užitne, razen tistih, za katere zanesljivi viri omenjajo, da jih lahko.

Uživanje napačno določenih gob je lahko usodno. Avtor strani ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj

Vedno sveže

Sorodni recepti

Ne prezrite