Marmelada iz jagod in bezga z manj sladkorja

Marmelada iz jagod in bezga z manj sladkorja je odlična in osvežilna ter zlahka pripravljena. Če se vprašamo, zakaj so jagode tako dobre, je razlogov več. Jagode imajo osvežujoč in sladek okus zaradi naravnih sladkorjev. Oddajajo privlačno aromo, ki je pogosto opisana kot sladka in osvežujoča. Aromatične spojine v jagodah prispevajo k njihovi edinstveni dišavi. Bogate so z vitamini, minerali, vlakninami in antioksidanti. Vsebujejo veliko vitamina C, ki je pomemben za imunski sistem, ter vitamin K, folno kislino in vitamin E. Jagode prav tako vsebujejo minerale, kot so kalij, magnezij in mangan bter so bogate z antioksidanti, kot so antocianini, flavonoidi in vitamin C.

So odličen vir prehranskih vlaknin, ki so pomembne za zdravje prebavnega sistema. Vlaknine prispevajo k uravnavanju prebave, povečanju sitosti ter zmanjšanju tveganja za srčno-žilne bolezni in debelost. Jagode imajo tudi relativno nizko vsebnost kalorij in so primerne za ljudi, ki sledijo nizkokalorični ali hujševalni dieti.

Sestavine za marmelado iz jagod in bezga z manj sladkorja

• 500 g svežih jagod
• 50-100 g sladila po izbiri (na primer eritritol, stevia ali med)
• 2-3 sveže bezgove cvetne socvetje
• 1 limona (sok in lupinica)

Postopek

1Jagode operite, odstranite peclje in jih narežite na manjše koščke. Prenesite jih v večji lonec.

2Dodajte sladilo po izbiri (prilagodite količino glede na sladkost jagod), sveže bezgove cvetne socvetje, sok ene limone in lupinico ene limone v lonec z jagodami. Dobro premešajte, da se sestavine enakomerno razporedijo.

3Postavite lonec na štedilnik in ga segrejte na srednjo temperaturo. Mešajte s kuhalnico, da se sladilo stopi in se sestavine dobro povežejo.

4Ko zmes začne vreti, zmanjšajte temperaturo na nizko in kuhajte približno 30-40 minut. Občasno premešajte, da se marmelada ne prime na dno lonca.

5Med kuhanjem boste opazili, da se jagode razpustijo in tvorijo gostejšo teksturo.

Če te zanima …

… jagode izvirajo iz družine Rosaceae in rodu Fragaria. Obstaja več vrst jagod, vendar se najpogosteje gojijo dve glavni vrsti: vrtna jagoda (Fragaria × ananassa) in divja jagoda (Fragaria vesca).

Vrtna jagoda, ki jo danes najpogosteje uživamo, je hibridna vrsta, pridobljena s križanjem več divjih vrst jagod. Prvi križanec vrtnih jagod naj bi nastal v Franciji v 18. stoletju, eni pa pravijo, da je njihov resničen izvor v Združenem kraljestvu, in sicer v 17. stoletju. Vendar pa je bilo gojenje in uživanje jagod znano že v preteklosti, tudi med starimi Rimljani, Grki in drugimi civilizacijami.

Divje jagode rastejo v različnih delih sveta, vključno z Evropo, Severno Ameriko, Azijo in Afriko. So manjše od vrtnih jagod in imajo bolj intenziven okus. Danes se jagode gojijo in pridelujejo v različnih delih sveta, vključno s Severno in Južno Ameriko, Evropo, Azijo in Avstralijo. Različne vrste in sorte jagod so preprosto prilagojene različnim podnebnim razmeram.