Legendarna pijača, ki je sestavni del našega vsakdanjika, ima vsaj 3000 let. Njena izvorna domovina naj bi bila Etiopija, medtem ko je danes največja proizvajalka kave Brazilija.
Osebna izkaznica
Ime: kava (qahwah, arabsko)
Uporaba: zrno kakavovca – kavo – prepražimo in zmeljemo.
Kava poživlja in ima močan antioksidativni potencial ter nas nekaj skodelic kave na dan ohranja tako budne kot mlade.
Napitek, ki je bil sprva vino
Kavovec, na katerem v grozdih rastejo zrna kave, je zimzeleno drevo ali grm. Lahko zraste tudi do 15 m visoko in doseže starost 60 let. Plodovi kakavovca dozorijo v približno 7 mesecih, a običajno ne vsi istočasno. Zato plodove še danes obirajo ročno.
O odkritju kave kroži več legend. Najverjetneje so jo odkrili v Afriki, na področju današnje Etiopije, in sicer v 9. stoletju. Zasluge za odkritje pripisujejo kozam. Neki pastir je namreč opazil, da so njegove koze (omenjajo se tudi ovce oziroma kamele) po tem, ko so čez dan skupaj z listi pojedle tudi plodove kavovca, vso noč veselo skakale naokoli. Potožil se je menihom, da koze ponoči ne spijo, temveč čudno poskakujejo in poplesujejo.
Menihi so bili prepričani, da je čudno obnašanje povezano z nečim, kar so živali pojedle, zato so neke noči odšli s pastirjem za čredo. Tam so našli grmičje z rdečimi plodovi, ki so jih jedle živali. Eden od menihov je plodove prevrel in pil prekuhano pijačo. Ugotovil je, da ga je tekočina obdržala budnega vso noč. Od takrat naprej so menihi pijačo pili vsako noč pred molitvijo. Tako naj bi se kava razširila po vsem kraljestvu in izven njegovih meja.
Nekateri etimologi povezujejo njeno ime z imenom province Kaffa v južni Etiopiji, od koder naj bi rastlina izvirala. Po manj verjetni različici naj bi ime izhajalo iz besede quwwa, ki pomeni moč in naj bi opisovala učinke te pijače. Več virov prednost daje varianti, da beseda kava izvira iz arabske besede “qahwah”, ki pomeni vino.
Poživilo, ne hrana
Kava na telo deluje kot poživilo, če pa jo pijemo ob hrani, blaži simptome astme. Nekaj skodelic kave na dan močno varuje pred nastankom sladkorne bolezni tipa 2.
Je pa res, da ni primerna za vse. Kave ne bi smeli piti, če imamo vzdraženo sluznico, gastritis ali čir na želodcu, saj povečuje izločanje želodčne kisline. Za to ni kriv kofein, ampak druge sestavine v kavi. Prav tako bi se je morali izogibati srčni bolniki, ki jemljejo zdravila za spodbujanje srčne aktivnosti. Ker kava povečuje učinek nekaterih zdravil, se pozanimajmo o stranskih učinkih.
Za jutranjo prebuditev potrebujemo samo eno kavo. Ko jih spijemo sedem ali več, se nas lahko že polašča nemir in tesnoba, tresavica oziroma kofeinizem ter v skrajnem primeru depresija.
S kavo lahko zdravimo alkoholnega mačka, še bolj je učinkovita, če ji ob tem dodamo žličko limoninega soka. Kofein zbistri možgane, zmanjša glavobol in nas naredi bolj razsodne, še vedno pa nas ne strezni.
Večja sposobnost težkih del
Kava za svoje učinkovanje na živčni sistem potrebuje 15 do 45 minut. Pri tem se v možganih zviša raven dopamina – nevrotransmiterja, ki skrbi za dobro počutje. Vrh delovanja kava doseže 30 minut do eno uro po zaužitju. Tako imenovani razpolovni čas kofeina pa je za odraslega nekadilca 5 do 7 ur.
Nekateri dejavniki zadrževanje kofeina v telesu še podaljšujejo, na primer bolezni jeter, nekatera zdravila in nosečnost. Pri nosečnicah kofein za izločanje potrebuje 18 do 20 ur. Pri ženskah, ki jemljejo kontracepcijske tablete, se izloči po 13 urah. Pri kadilcih in otrocih je razpolovna doba največ 4 ure.
Kofein povečuje sposobnost opravljanja težkih telesnih del in zmanjšuje našo natančnost. Ker se na kavo oziroma kofein navadimo, telo nanjo razumljivo slabše reagira.
Preveč kave povzroči dehidracijo
Preveč kave ni priporočljivo piti, ker povzroča dehidracijo in na dolgi rok zmanjšanje kostno gostoto. Kofein spodbuja ledvice, da proizvajajo večje količine seča, v katerem je raztopljen kalcij. Zato ob kavi popijmo kozarec vode, da preprečimo dehidracijo.
Prav tako kavo odsvetujejo bolnikom z visokim krvnim tlakom. Kava ga namreč vsaj začasno nekoliko zviša, toda mnoge študije so pokazale, da trajnega negativnega učinka na krvni tlak kava nima.
Kava brez kofeina?
Kdor se odpoveduje kavi s kofeinom, se mora zavedati, da kofein iz kave odstranijo z organskimi topili, med drugim z benzenom. Benzen je uvrščen v skupino 1 rakotvornih snovi po IARC*, kar pomeni, da se šteje za nedvomnega povzročitelja raka pri ljudeh.
Benzen je pomembno industrijsko topilo in izhodna surovina za proizvodnjo zdravil, plastičnih mas, sintetskega gumija in barvil, neodgovorjeno pa ostaja vprašanje, ali niso morda ostanki benzola v kavi, pa čeprav so tam samo v sledovih, bolj škodljivi kot kofein.
