Jerebika – trpka in sladka

Jerebika, ki je listnato drevo, srečamo domala vsepovsod, najbolj pa jo opazimo, ko se odene v svoje čudovite živo oranžne plodove, ki vabijo ptiče, a tudi človeka, saj ob stiku z mrzlimi temperaturami postanejo užitni. Plodovi jerebike dozorijo med prvimi divjimi pečkatimi plodovi.

Osebna izkaznica

Ime: jerebika (Sorbus aucuparia L.)

Uporaba: užitni so plodovi, a šele po prvi slani ali postanku v zmrzovalniku.

Nabiranje in sušenje

Les jerebike je trd, močan in lepe rdečkaste barve. V preteklosti so ga radi uporabljali za izdelovanje pohodnih palic in okrasnih predmetov, danes pa je nepogrešljiv za izdelavo lesenih flavt in piščali. Les jerebike namreč ima lep in zvonek ton.

Cveti od maja do junija z belimi cvetovi, ki so združeni v kobulice. Konec avgusta nastanejo drobni oranžno-rdeče obarvani plodovi, ki pa so še zelo grenki in trpki.

Učinek na zdravje

V ljudskem zdravilstvu so jerebiko priporočali kot zdravilo zoper prehlade, vročico, hripavost ali kot diuretik. Ženskam pa so jih predpisovali ob boleči in neredni menstruaciji.

Za plodove jerebike velja (prav tako za trnulje, nešpljo in skorš), da povsem dozorijo šele po prvi slani in postanejo užitni. Naberemo jih lahko že prej, jih zamrznemo ali posušimo, vsekakor pa počakajmo na prvi pravi mraz, preden jih uporabimo.

Kaj vsebuje jerebika?

Jerebika vsebuje karotenoidne snovi, veliko flavonoidov, med vitamini pa izstopata vitamina C in A. Sladkorja je zelo malo, ima pa cel kup sadnih kislin, med njimi sorbinsko, citronsko, jabolčno, jantarjevo in vinsko.

Vsebuje tudi zelo majhne količine strupene parasorbinske kisline. Med zorenjem se ta postopno izgublja in je v dozorelih plodovih ostane zelo malo. Povsem se razgradi šele z mrazom, torej po prvi slani, ali v zamrzovalniku.

Kako uporabljamo plodove?

Popolnoma enak učinek dobimo, če plodove skuhamo v marmelado, saj se tudi s toplotno obdelavo parasorbinska kislina izgubi.

Jerebika je dejansko primerna za kuhanje marmelade, še zlasti ker ima veliko pektina. Pri toplotni obdelavi se tudi sprostijo vse karotenoidne snovi iz plodov. Ko je marmelada že skoraj povsem kuhana, jo precedimo oziroma pretlačimo. Na takšen način odstranimo trde pečke, ki zaradi strupenega amigdalina niso užitni.

Jerebiko pogosto dodajajo drugemu sadju, ki ga zakuhamo v marmelade. Samo jerebikovo marmelado pa uporabljamo podobno kot brusnično, in sicer kot prilogo k divjačini.

Prav tako je mogoče plodove jerebike kandirati, jih posušene zmleti v moko in ob peki kruha dodajali pšenični moki. Še bolj pogosto pa jerebiko dajo v žganje – kot borovnice ali drnulje.