Vitamini lepote

V boju zoper spomladansko utrujenost, ki jo spremljajo spremembe razpoloženja, zaspanosti, ravnodušja in razdražljivosti, nas je narava obdarila z vitamini, ki so nam na dosegu roke. Pomlad je preprosto najbolj primeren letni čas za čiščenje telesa. Težko, zimsko hrano je primerno nadomestiti z lažjimi obroki dišeče in sveže spomladanske hrane pisanih barv, ki obenem še dviguje našo naravno odpornost.

Poglejmo, katera zaščita nam je na voljo.

Vitamin C za kolagen, srce in ožilje

Vitamin C prištevamo v skupino vitaminov, ki se topijo v vodi. Je zelo močan antioksidant, koristno deluje na srce in ožilje, potrebujemo ga za nastanek kolagena, ki nam daje elastično kožo, pomaga pa tudi v boju zoper še katero nevarno bolezen.

Občutljiv je na višje temperature ter se že pri 30 ºC spremeni v dehidro­askorbinsko kislino, ta pa v druge biološko neučinkovite oblike.

Zelenjava, kot so paprike, brokoli, brstični ohrovt, cvetača in redkvice ter jagodičevje zadostijo naši dnevni potrebi po vitaminu C. Seveda pa ne smemo pozabiti na citruse, ki so naš izvor vitamina C čez vse leto.

Vitamini skupine B za lepoto

Tudi vitamini skupine B sodijo v skupino vitaminov, ki se topijo v vodi. Potrebujemo jih za nastajanje energije, dobro vplivajo na živčevje, dvigujejo naše razpoloženje, omogočajo pravilno delovanje prebave in še kaj. Prispevajo k rasti in trdnosti nohtov in las ter k zdravju in lepoti kože.

Bogastvo vitaminov skupine B najdemo v polnozrnatih žitaricah, temnozeleni listnati zelenjavi, jajcih, mleku in mlečnih izdelkih, perutnini, ribi, morskih sadežih, oreščkih, semenih, aroniji in banani.

Recept, ki zadovolji dnevne potrebe po vitaminih skupine B, bi bil takšen:

• naredite solato iz motovilca, redkvice, kuhanih jajc, piščančjih prsi in nemasnega sira. Dodajte zmleta lanena semena, ki imajo veliko omega-3 maščobnih kislin, ter začinite z oljčnim oljem in limoninim sokom. Lahko dodate tudi začimbe po lastni izbiri.

Vitamin E – najboljši antioksidant

Vitamin E je topen v maščobah ter je izjemno močan antioksidant. Celice ščiti pred oksidacijskim stresom ter blagodejno vpliva na kožo.

Raziskave so pokazale, da vitamin E vpliva na boljšo gibčnost in številčnost spermijev, zmanjšuje njihov oksidacijski stres ter prispeva k večjemu nastajanju testosterona, kar nenazadnje vodi do večje spolne sle in boljše plodnosti. Obenem pomembno zmanjšuje možnost spontanega splava.

Ker vitamin E preprečuje oksidacijo maščobnih kislin, dobro vpliva na srce in ožilje. To je posebej pomembno osebam, ki so izpostavljene večjemu oksidacijskemu stresu – delavcem, športnikom, dandanes domala vsem.

Najboljši vir vitamina E so pšenični kalčki, sončnična semena, mandlji in avokado, brokoli, postrv, losos, mango in še več drugih virov hrane.

Železo zoper utrujenost

Železo uvrščamo med mikroelemente in ga nujno potrebujemo v boju zoper utrujenost in telesno izčrpanost. Telo brez njega ne more uspešno razgrajevati hemoglobina, mioglobina in različnih encimov.

Odličen vir železa so temnozelena zelenjava, ki je toliko bolj dragocena, saj sočasno vsebuje še vitamin C, pa semena in oreščki, stročnice, jetra, jajca, meso in ribe.

Pomembno!

Hrana, ki je bogata z vlakni, na primer špinača, žita, sončnična semena, mleko, kava in pravi čaj, zmanjšuje sposobnost našega telesa, da uporabi železo, ki ga zaužijemo s hrano. Zato bi se veljalo potruditi in iz obroka hrane, ki je bogata z železom, izključiti tovrstne sestavine.

Magnezij zoper stres

Magnezij uvrščamo v skupino mikroelementov, v telesu pa opravlja številne naloge: pri zdravju ohranja naše kosti, mišice in živčevje, blagodejno deluje na srce in ožilje, odpravlja izčrpanost, utrujenost in stres.

Magnezij bomo našli v artičokah (te blagodejno vplivajo na delovanje naših jeter in so bogate z antioksidanti), stročnicah, peteršilju, zeleni in mladi čebuli (ta je polna antioksidantov, pomaga srcu in ožilju ter celo zmanjšuje alergije). Ker je magnezij sestavni del klorofila, ga bomo zaužili tudi z vso zeleno zelenjavo.

Pomembno!

Žita, sončnična semena in vsa hrana, ki je bogata s fitinsko kislino zmanjšuje sposobnost našega telesa, da primerno izkoristi magnezij iz hrane.

Cink je v vsaki celici

Cink sodi v skupino mikroelementov ali elementov, ki jih najdemo v sledeh ter je domala del vsake celice. Najdemo ga v encimih, pomemben je za rast in delitev celic, prispeva k proizvodnji spermijev. Potrebujemo ga za celjenje in proizvodnjo insulina.

Čeprav ne deluje kot antioksidant, skozi različne reakcije in encime pokaže aktioksidacijski učinek. Skupaj z vitaminom B6 zmanjšuje proizvodnjo histamina in in tako prispeva k zmanjšanju preobčutljivosti.

Veliko cinka najdemo v ostrigah, morskih sadežih, bučnih semenih, pivskem kvasu, stročnicah.

Pomembno!

Cink se ne ujema in ne sklada s hrano, ki je bogata s fitinsko kislino, torej z žiti, semeni, oreščki, stročnicami …

Selen

Selen prištevamo v skupino mikroelementov ali elementov, ki se v telesu nahajajo v sledeh. Čeprav ni antioksidant, je nujen za delovanje encimov, tako imenovanih selenobeljakovin, ki pa djelujejo kot močan antioksidant, močnejši celo od vitaminov C, E in A.

Vpliva na metabolizem težkih kovin, ki so prisotne tudi v hrani, ter pospešuje izločanje svinca, kadmija in arsena ter zmanjšuje kopičenje živega srebra.

Odličen naravni vir selena so brazilski oreščki, tuna, sardele, škampi, riž, špinača, mleko, česen …