Velika kopriva (Urtica dioica L.), ki nam na pomlad, a tudi po jesenskem dežju svoje mlade, zdravilne poganjke ponuja kot na pladnju, poganja vsepovsod okoli nas. Poiščimo jo na obronkih gozda, ob rekah, na njivah in za hišami.
Užijmo jih kar surove, na primer v smutiju, iz njih naredimo čaj, posušimo jih in shranimo ali pa dodamo na koncu kuhe v juhe in omake.
V njeni bližini bomo morda srečali tudi malo koprivo (Urtica urens L.), prav tako zdravilno rastlino, ki pa je visoka zgolj okoli 50 centimetrov in kar cel meter krajša od visoke velike koprive. Pa še nekaj: medtem ko je velika kopriva trajnica, je mala kopriva zgolj enoletnica.
Kdaj nas bo med nabiranjem zamotila tudi mrtva kopriva (Lamium L.), ki pa nam niti ne škodi in niti ne koristi.
Čaj iz svežih kopriv
Za pripravi čaja iz velike koprive potrebujemo le vrelo vodo, ki jo ohladimo na 80 stopinj Celzija, in šop mladih kopriv.
Namočimo jih v vodo, pokrijemo in pustimo pri miru 10 minut. Zatem čaj precedimo in ga počasi, čez ves dan pijemo po požirkih. Kura naj traja 4 do 8 tednov.
Čaj iz posušenih kopriv
Koprive, ki smo jih nabrali, posušimo v suhem, zračnem prostoru, z njimi napolnimo papirnate vrečke ali steklene kozarce ter jih pridoma kuhamo, tudi ko sveže koprive niso pri roki.
Dve zvrhani čajni žlički posušenih koprivnih listov prelijemo s 2 dcl vrele vode. Pokrijemo in na zmernem ognju kuhamo še pet minut, zatem pa odcedimo.
Mlačen čaj pijemo v manjših požirkih, zjutraj in zvečer po eno skodelico. Kura naj traja 4 do 8 tednov.
Zdravilne lastnosti velike koprive
Kopriva je bogata s flavonoidi in karotenoidi, vsebuje tudi vitamin C ter krepi naš imunski sistem.
Koprive so odličen prijatelj ledvic, saj delujejo kot diuretik. Pripomorejo k rednemu odvajanju urina in z njim odpadnih snovi iz telesa. Uživanje koprivinega čaja tudi zmanjša tveganje za ledvične kamne.
Preprečuje vnetja v telesu in pomaga v boju proti aknam in izpuščajem ter pomirja razdraženo kožo.
Čaj iz kopriv uživamo tako pri zaprtju kot diareji, z njim pa še umirimo želodec.
