Kopriva

Pri zdravljenju uporabljamo korenine, liste in zel. Korenine kopljemo jeseni ali zgodaj spomladi. Uporabljajo se pri terapiji povečane prostate. Zel in liste nabiramo v času cvetenja, torej med junijem in septembrom. Uporabljajo se pri blagih okužbah sečil in pri revmatičnih obolenjih.

Kopriva se v ljudski medicini uporablja za odvajanje vode (diuretik) pri okužbah sečnih poti, za lajšanje krčev (antispasmodik) in lažje izkašljevanje (ekspektorans). Uporablja se tudi v terapiji astme in pri povečani prostati. Izvlečki listov se uporabljajo za lajšanje ravmatičnih težav. Kopriva se uporablja tudi za nego kože pri problematičnem lasišču.

Pri preučevanju benigne hiperplazije prostate so izvedli večje število odprtih in opazovalnih kliničnih raziskav. Poleg njih so izvedli tudi nekaj s placebom kontroliranih, dvojno slepih raziskav, ki jih v sodobni farmaciji priznavamo kot dokazne znanstvene študije. Vse raziskave so potrdile izboljšanje bolezenskega stanja. V primerjavi s kontrolno skupino se je povečala količina izločenega urina, izboljšal se je urinski tok. Ni pa prišlo do izboljšanja za prostato značilnega antigena.

Čaj koprive uporabljamo pri zdravljenju artritisa, artroze in drugih revmatičnih bolezni. Prav tako se uporablja kot diuretik pri zdravljenju vnetnih bolezni spodnjih sečil. Zdravljenje z listi in zeljo koprive naj traja največ 4 tedne, po tem ga je potrebno prekiniti. Pri zdravljenju benigne prostate uporabljamo pripravke iz 1,5 g posušenih korenin koprive v obliki čajev 3- do 4-krat dnevno. Terapija je lahko dolgotrajna, saj za uporabo ni časovnih omejitev.

Zaradi delovanja na metabolizem androgenih in estrogenih hormonov, med nosečnostjo in dojenjem uporaba pripravkov iz koprive ni dovoljena. Uporaba listov koprive kot tonik pri doječih materah za preprečevanje anemije in pospešeno izločanje mleka ni dokazana, zato se uporaba v te namene ne priporoča. Uporaba izvlečka koprive za lajšanje bolečih bradavic med dojenjem lahko privede do hujših alergijskih reakcij na doječem se otroku, zato jo odsvetujemo.

Kopriva spada v družino koprivovk (Urticaceae). Nekoč se je uporabljala predvsem za splošne čistilne namene, za pospeševanje presnove in izločanje presnovkov in strupenih snovi iz telesa. Kopriva odvaja vodo, učinkuje čistilno na sečne poti. Med drugim odpravlja tudi pesek, znižuje krvni sladkor, zmanjšuje vnetna stanja v telesu in tako pomaga pri revmatičnih bolečinah. Za pripravo poparkov se uporabljata tako sveža kot tudi suha zel in korenine. Vršičke kopriv lahko uporabimo sveže kot zelenjavo al jih posušimo za pozneje, za poparek ali za pripravo jedi.

Botanično ime Urtica izvira iz latinske besede »urere«, kar pomeni skelenje.
Kopriva zraste do višine 50-150 cm in ima plazečo koreniko, ki prezimi. Steblo je štirioglato in pokrito z dlačicami, ki so zgrajene iz ene same celice in imajo debelo celično steno. Cela rastlina, razen mladih listov med marcem in majem, je pokrita z žgalnimi in ščetinastimi dlačicami. Konice dlačic se od dotiku zlahka odlomijo, prebodejo kožo in vbrizgajo strupeno tekočino. Bodice lahko ostanejo v koži dlje časa in povzročajo bolečino ter neugodje od 24 do 36 ur.
Listi so podolgovati in na robovih grobo napiljeni, na stiku med steblom in listom so zaobljeni ali srčasto oblikovani. Vsak list spremljata dva zalistnika. Cvetovi so ženski ali moški, zelenkasto beli in prilagojeni na opraševanje.
Kopriva cveti od maja do julija.

Ali ste vedeli…

• da koprive pečejo zaradi histamina, ki ga vsebujejo laski? Laski izgubijo pekoči učinek, če liste skuhamo ali zmanemo v rokah z rokavicami.
• da je Alfred Vogel uporabil tinkturo iz velike koprive, ji dodal še nekaj homeopatskih raztopin kalcija in tako pripravil enega svojih najbolj znanih izdelkov Urticalcin. Izkušnje pri uporabi tega preparata so pokazale, da ima zelo dober učinek na boljšo absorpcijo kalcija v človekov organizem oz. drugače povedano, organizem kalcij, vnešen s hrano, bolje izkoristi. Ker je Urticalcin kombinacija med zdravilom rastlinskega izvora in homeopatskih izdelkom, ga je izredno težko registrirati pri agencijah za zdravila, zato ga v Sloveniji in nekaterih drugih evropskih državah še ni na voljo.
• da pravijo ljudje, da ni rudnine, ki jo potrebuje naše telo in je ne bi vsebovala tudi kopriva?
• da vsebuje kopriva petkrat več kalcija kot kravje mleko?
• da vsebuje tudi magnezij, železo, beta karoten in vitamin C, karotenoide, flavonoide, organske kisline, fitosterole, lektine, klorofil…?
• da kopriva dobro uspeva na tleh, ki vsebujejo veliko nitratov in potem le-te pretvarja v aminokisline?
• da mrtva kopriva nima z malo in veliko koprivo nič skupnega, druži jih le ime, ki temelji na podobnih listih?
• da preveč jedi s koprivami ali prepogosto uživanje učinkuje odvajalno?