Artičoka (Cynara scolymus L.) je preprosto morala priti v naše kuhinje. Poznali so jo že stari Rimljani, nakar je njena uporaba šla v pozabo do 17. stoletja, ko smo jo znova začeli gojiti v prehranske namene.
Artičoka je dvoletnica in pri nas raste le v vrtovih. Je delno občutljiva na mraz in ji še najbolje odgovarja primorska klima.
Zdravilni so posušeni listi
V cvetovih ni posebnih učinkovin, zdravilne sestavine pa so zato v listih, ki so spodaj belo dlakavi, zgoraj pa zeleni. Listi artičoke znanstveno dokazano zdravijo obolenja jeter in žolča.
V njih so seskviterpenske grenčine in med njimi je najbolj znan seskviterpenski lakton cinaropikrin. V posušenih listih so še derivati cimetne kisline, med njimi je najpomembnejši cinarin, ki nastane zgolj ob sušenju listov.
V posušenih listih artičoke so še flavonoidi, zlasti glikozidi flavona luteolina, med njimi cinarosid in scolimosid.
Liste nabiramo malo pred cvetenjem artičoke in jih posušimo. Nikoli ne uporabljamo svežih listov.
Priporočljiva tudi za dolgotrajno uporabo
Nezaželenih učinkov niti dolgotrajno uživanje artičoke nima. Ne škoduje niti med nosečnostjo in dojenjem.
Najbolj učinkoviti so vodni izvlečki iz posušenih listov, veliko bolj od sveže rastline. Iz vidika farmakologije je bistvena mešanica polifenilnih sestavin.
Vodni izvleček znižuje sintezo holesterola v jetrih in je močan antioksidant.
Zmanjšuje oksidacijo lipoptoteinov, ki so udeleženi pri nastanku aterosklerotičnih sprememb ter je najbolj učinkovit, ko so te v začetni fazi nastajanja. Torej je odlična preventiva pred poapnenjem žil. Ko zavira sintezo novega holesterola v jetrnih celicah in povečuje nastanek žolča, pospešuje tudi izločanje holesterola.
Da se zaradi uživanja artičok pospešeno proizvaja žolč, je znanstveno dokazano, ljudska medicina pa to ve že dolgo časa. Pospeši delovanje prebavnih organov, blaži prebavne motnje in trebušne krče ter znižuje količino celotnega holesterola in trigliceridov v krvi.
Uporabljamo jo tudi, ko zdravimo bruhanje in slabost. Prijazna je za otroke ter uporabna pri kemo- in radio terapiji ter celo v nosečnosti.
Čaj iz suhih artičokinih listov
Dve čajni žlički suhih listov pripravimo kot zavretek, torej suhe liste prelijemo s hladno vodo in počasi segrevamo do vretja. Odstranimo z ognja. Pokrit čaj naj počiva še 10 minut. Precedimo.
Pijemo ga tri krat na dan po eno skodelico pol ure pred jedjo, lahko pa tudi po majhnih požirkih med obroki.
Če te zanima …
…. v žolču so voda, elektroliti (klor, natrij, kalij, bikarbonat), žolčne kisline, holesterol, lecitin in žolčna barvila. Med holeretike, ki povečujejo nastajanje žolča, so poleg artičoke še krvavi mleček, badelj, poprova meta, kumina, janež, njivska preslica, redkev, sivka, timijan, lipovo cvetje in brezovi popki.
… pri obolenjih jeter, a tudi pri bronhitisu se uporablja tudi jetrnik (Hepatica nobilis L.), vendar sta artičoka in pegasti badelj bolj učinkovita.
