Rumena griva (Ramaria flava)

Morda vas zanima

- Oglas -

Rumena griva je pri nas najbolj poznana in razširjena med grivami. Grive imajo trosnjake grmičasto razrasle ali pa rastejo iz zemlje v obliki betičev in po obliki spominjajo na morske korale.

Ime: rumena griva, lisičji parkeljci, prstanci, gozdna korala, petelinčki, lat: (Ramaria flava)

Opis: goba ima pri zemlji debel, mesnat, kratek in nepravilno oblikovan bet, belkaste barve. Proti dnišču je zožen, navzgor se razširi in postaja svetlo rumene barve. Trosnjak je visok do 20 cm in širok do 15 cm. Najprej se redke in debele veje delijo na tanjše veje, vejice in vršičke, tako da je goba po obliki podobna majhnemu, gostemu grmičku. Končni vršički so navadno razdeljeni na dva ali tri rogljiče, svetlo rumene ali citronaste barve, pri starejših gobah porjavijo. Trosni prah je svetlo oker barve. Meso je belkasto, v betu čvrsto, v vejah pa mehko in krhko, prijetnega vonja in okusa.

Nabiranje: So mikorizne gobe, ki uspevajo v sožitju z listavci in iglavci, rastejo pa pozno poleti in jeseni. Največkrat jih najdemo pod bukvami, posamično ali v raztresenih skupinah, to je precej pogosta goba. Vendar je rumeno grivo razmeroma lahko zamenjati s katero od strupenih vrst, zato naj jo nabirajo le izkušeni gobarji. Nabiramo mlade gobe, saj so si starejši primerki med seboj zelo podobni in zlahka pride do zamenjave

Rumeni grivi je podobna zlata griva (Ramaria aurea). Veje, vejice in končiči so zlato rumene barve, bet je rumen in raste v obliki črke U, vršički so razcepljeni na 3 do 4 rogljiče. Rastejo predvsem v iglastih gozdovih. Pri zlati grivi uporabimo samo mlade gobe in še to samo mesnati del beta brez vejic in vršičkov.    

Po naših gozdovi raste tudi rdeča griva (Ramaria botrytis), bet je belkasto rumene barve, debel, navzgor se deli v vedno tanjše veje, vejice in vršičke, ki so lilasto rdeče barve. Mlade gobe imajo vršičke gosto stisnjene in so na vrhu živo rdeče barve, od tu tudi ime. Je užitna goba, raste poleti in jeseni, najraje pod bukvami in brezami.

Kaj vsebuje: Rumene grive imajo tako kot večina gob malo kalorij. Večinoma so sestavljene iz vode, vsebujejo pa nekaj beljakovin in ogljikovih hidratov, nenasičenih maščobnih kislin (omega 3), fenolnih spojin, vitaminov in mineralov.  

Uporaba: Grive lahko vsebujejo visoko raven oksalne kisline, ki povzroča slabost, zato jih je pred uporabo pametno prekuhati in zavreči vodo. Mlade gobe so užitne in okusne, predvsem beti. Vršički pogosto grenijo, zato jih, predvsem pri starejših gobah, porežemo. Ne nabiramo niti z vodo prepojenih gob. Dobro ocvrte in z jajci so zelo okusne. Primerne so tudi kot dodatek gobjim juham.

Opozorilo: Rumene grive ne smemo zamenjati z bledo grivo (Ramaria pallida), ki je strupena, ima tanjši bet in bolj enakomerne vejice. Bet je svetlo oker barve, spodaj svetlejši, vejice se delijo dvakrat na dva dela, so svetlo okraste barve. Na vršičkih imajo mlade gobe lilast odtenek, odrasle gobe so skoraj bele.

Prav tako strupena med grivami je lepa griva (Ramaria formosa), ki jo spoznamo po značilnih treh barvah. Bet je bel, veje rožnate barve, vršički pa rumeni. Pri starejših gobah barve obledijo. Raste v listnatih gozdovih, precej pogosta je v poznem poletju in jeseni.

Zanimivosti:

  • To gobo je leta 1763 prvi opisal Jakob Christian Schaffer in ji dal znanstveno ime Clavaria flava. Francoski mikrobiolog Lucien Quelet jo je leta 1888 na novo opisal pod imenom Ramaria flava.
  • Latinsko ime izhaja iz besede ram, kar pomeni veja s pripono aria, ki pomeni “vsebuje” in flava, kar pomeni “rumena”.
  • Veliko gobarjev kljub dobremu poznavanju gob griv ne nabira, ker so razlike med užitnimi in strupenimi vrstami zelo majhne. Če že, potem nabirajo samo mlade gobe, tam so razlike nekoliko lažje opazne.
  • Pri ljudeh z občutljivim želodcem lahko tudi užitne vrste povzročajo slabost.
- Oglas -

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj

- Oglas -

Ne spreglejte

- Oglas -

Morda vas zanima tudi