Vnetje mehurja ali seฤil je pojav, ki ga vsak doลพivi vsaj enkrat v ลพivljenju. Skoraj vsi poznamo obฤutek, ko nas, najveฤkrat ponoฤi, zbudi nuja po uriniranju. Pekoฤ obฤutek nam nakaลพe, da se nam obeta dolga noฤ sedenja na ลกkoljki. Kaj lahko sami storimo, vam opiลกemo v nadeljevanju, naprej pa nekaj besed o vnetju samem.
Kaj je vnetje mehurja?
Vnetje mehurja obiฤajno nastane zaradi okuลพbe z bakterijami. Prizadet je lahko katerikoli del; ledvice, seฤevod, seฤnica ali mehur, a daleฤ najveฤ vnetij se zgodi ravno v mehurju.
ฤe ga ne pozdraviลก in ustaviลก pravoฤasno, se lahko razลกiri tudi viลกje po urinarnem traktu do ledvic, prav tako pa se lahko eno nedolลพno vnetje razvije v kroniฤna vnetja, ki trajajo veฤ let.
Vnetje muhurja prizadene ลพenske veฤkrat kot moลกke, saj imamo veliko krajลกo seฤnico. Dolga je namreฤ le nekaj centimetrov. Vdor mikroorganizmov v seฤnico, mehur in ledvice je tako veliko laลพji. Najveฤ teลพav povzroฤijo bakterije, ki so sicer naravno prisotne v ฤrevesju kot bakterija E. Coli, ki je najpogostejลกa povzroฤiteljica. Problem pa nastane takrat, ko se ฤrevesna mikrobiota poruลกi.
Glavni simptomi vnetja mehurja so:
- boleฤina, pekoฤ obฤutek ali zbadanje pri uriniranju
- pogostejลกa in nujnejลกa potreba po uriniranju
- urin, ki je temen, moten ali ima moฤan neprijeten vonj
- boleฤina, ki se nahaja nizko v trebuhu
- sploลกno slabo poฤutje, boleฤina, slabost in utrujenost
Kaj lahko storimo?
Prva pomoฤ:
Priporoฤa se pitje velike koliฤine tekoฤine, praลกki in kopeli.
Brusniฤni ฤaj
Eden najbolj uฤinkovitih in poznanih pripravkov za zdravljenje kroniฤnih bolezni urinarnega sistema ter vnetega mehurja in seฤil je prav brusiฤni ฤaj.
Brusnice so izredno bogate s hranilnimi snovmi, ki dokazano s ลกtudijami delujejo na mehur in seฤila. Brusnice ลกฤitijo celice in krepijo naลก organizem. So izredno uฤinkovite tudi pri krepitvi imunskega sistema, saj vsebujejo ลกtevilne pomembne vitamine, ki so potrebni za zdravo ลพivljenje.
Glavni vitamini v brusnicah so A, B1, B2, B3, C in K. Vsebujejo pa tudi minerale, ki jih zaradi naravnih procesov (kot je potenje) izgubljamo iz telesa vsak dan in jih moramo nadomestiti s prehrano: kalij, natrij, kalcij, magnezij in fosfor.
ฤaj zlate rozge
Zlato rozgo uporabljamo kot podporno zdravljenje bakterijskih okuลพb seฤil ali za prepreฤevanje ponavljajoฤih se bakterijskih okuลพb seฤil.
Poleg protibakterijskega delovanja je pri okuลพbah seฤil pomembno tudi poveฤano izloฤanje urina, ki pomeni zmanjลกano obremenitev seฤil z bolezenskimi klicami, saj se te s poveฤano koliฤino urina hitreje izperejo.
Najbolj znana zdravilna rastlina za lajลกanje okuลพb seฤil je sicer vednozeleni gornik (ยปursi ฤajยซ), vendar je zlata rozga prav tako uฤinkovita, ima pa veฤ prednosti pred gornikom, saj ne draลพi ลพelodca (gornik vsebuje veliko taninov, ki pri osebah z obฤutljivim ลพelodcem lahko povzroฤijo slabost in bruhanje), tudi ฤas zdravljenja ni omejen.
Glavne uฤinkovine zeli zlate rozge so flavonoidi in saponini. Prisotni so tudi fenolni glikozidi, fenolne kisline, diterpenoidni laktoni, ฤreslovine, zelo majhne koliฤine eteriฤnega olja in veฤ drugih spojin.
Ursi ฤaj
Vednozeleni gornik je rastlina, podobna brusnici in velikokrat raste skupaj z njo. Med seboj ju najbolje loฤimo po listih, ki so v primeru vednozelenega gornika na spodnji strani brez rjavih peg.
Uporabljamo zelene liste gornika. Vsebujejo arbutin in metilarbutin (hidrokinonska glikozida) ter ฤreslovine, flavonoide, triterpene in iridoidne glikozide. Arbutin razpade ลกele v dovolj alkalnem urinu (pH >7) in sprosti se hidrokinon, ki ima protimikrobno delovanje.
Uporaba listov vednozelenega gornika se priporoฤa za zdravljenje okuลพb seฤil, ฤe zdravljenje z antibiotikom ni potrebno.
ฤaj njivske preslice
Njivska preslica vsebuje pribliลพno 10% mineralnih snovi. Najveฤ je kremenฤeve kisline (50 โ 60%), od tega je 5 โ 6% vodotopnih silikatov. V drogi je veliko aluminijevega in kalijevega klorida (1,5%) ter mangan. Vsebuje tudi razliฤne flavonske glikozide, saponine (ekvizetonin), polienske in dikarboksilne kisline, sitosterol in vitamin C.
V slovenski ljudski medicini ima preslica nekaj zelo zanimivih imen: faลกec, hvoลกฤ, rabozel, ลกtukovac ali ลพabna. Najbolj je poznana kot sredstvo za pospeลกevanje izloฤanja urina pri zdravljenju vnetnih obolenj seฤnih izvodil in ledviฤnega peska. Najveฤkrat jo uporabljamo skupaj z drugimi drogami v diuretiฤnih ฤajnih meลกanicah.
Kopeli z zeliลกฤi
Vnetja seฤil pomagajo obvladovati tudi kopeli razliฤnih zeliลกฤ. Kopeli pripravljamo npr. s preslico, kamilico, ovseno slamo in drugimi zeliลกฤi.
Preslica deluje antioksidativno, protivnetno in spodbuja izloฤanje urina. Kamilica s svojimi antimikrobnimi in protivnetnimi snovmi pripomore k zmanjลกanju blagih teลพav z mehurjem. Tako kot lubenico, tudi ฤaj kamilice lahko pijemo med jemanjem antibiotikov, saj pripomore k izboljลกanju zdravljenja vnetja mehurja.
Ovsena slama med drugim blagodejno vpliva na seฤila zaradi diuretiฤnega uฤinka. Ker pa ne moremo celega dneva presedeti v kopeli, je zelo koristen pripomoฤek tudi termofor.
D – manoza
Pripravki D โ manoze, ki je naravno prisoten enostaven sladkor v mnogih sadeลพih (tudi v brusnicah), prav tako blagodejno delujejo pri obvladovanju vnetij seฤil. Tako kot brusnice tudi ta sladkor ovira pritrjevanje bakterij na celice sluznice seฤil.
Za prepreฤevanje ponovnega vnetja naj bi bilo uฤinkovito 6 meseฤno preventivno jemanje D manoze.
Lubenica
Po tradicionalni kitajski medicini lubenica med drugim ugodno vpliva na mehur. Njenega delovanja bodo veseli vsi, ki imajo teลพave s seฤili poleti.
Uลพivanje soฤnega sadeลพa predvsem spodbuja uriniranje in tako pripomore k ฤiลกฤenju bakterij iz seฤil. Zato si jo v poletnem ฤasu privoลกฤite, ker ne bo le ohladila in hidrirala telesa, ampak tudi pomagala ohranjati zdravje seฤil. Lahko celo umiri prve znake vnetja mehurja.
Priporoฤljivo jo je uลพivati tudi v ฤasu jemanja antibiotikov zaradi cistitisa. Za podporo seฤilom priporoฤamo poletno uลพivanje sveลพega soka lubenice in zelene. Pripravimo ga iz treh pesti na koลกฤke narezane lubenice in ene vejice zelene. Kozarec soka popijemo vsak dan ali vsak drugi dan.
Na dolgi rok
Tudi, ฤe se ti zdi nenavadno, je v resnici prav ฤrevesje tisto, kjer se vnetje mehurja v resnici zaฤne. Najpogostejลกa povzroฤiteljica je namreฤ bakterija E. Coli, ki je naravno prisotna v ฤrevesju. Dokler je pod nadzorom, ne povzroฤa teลพav, problem pa nastane takrat, ko se ฤrevesna mikrobiota poruลกi. Preko presredka brez veฤjih teลพav pride do noลพnice in seฤnice, od tam pa jo do mehurja loฤi le ลกe nekaj centimetrov poti.
Kadar se nam vnetje seฤil pojavlja pogosteje (kroniฤno vnetje seฤil), to lahko pomeni, da imamo moฤno naฤet imunski sistem, ki ni veฤ kos infekcijam ob vnetju. Kroniฤno vnetje pa ni nujno le znak moฤno poruลกenega imunskega sistema, lahko je tudi znak tega, da se vnetje seฤil ne zdravi ustrezno oz. celostno. ฤe smo, na primer, vnetje seฤil vedno zdravili zgolj na tak naฤin, da smo z naravnimi ali sintetiฤnimi zdravili uniฤevali patogene mikrobe, ob tem pa nismo spremenili naฤin ลพivljenja, je logiฤno, da se vnetja ne moremo znebiti. Ukvarjamo se namreฤ le s posledicami, ne pa tudi z vzroki za vnetje seฤil.
Vzroke za vnetje seฤil lahko iลกฤemo tako na fiziฤnem, psiho/socialnem kot duhovnem podroฤju. Pogost vzrok za vnetje seฤil na fiziฤnem nivoju je dehidracija telesa. Kadar pijemo manj kot 2 do 2,5 l vode dnevno, izฤrpavamo seฤila in omogoฤamo nemoteno zadrลพevanje patogenih bakterij na steni seฤil, zaradi ฤesar se te prekomerno razmnoลพijo in povzroฤijo vnetje seฤil. Najpogostejลกi vzrok na tistem nefiziฤnem โ fino snovnem delu naลกega ลพivljenja, ki povzroฤa vnetje seฤil, pa je obฤutek strahu in nemoฤi oz. obฤutek ujetosti v teลพavah, ki jim ne vidimo konca ali izhoda. Kadar takega obฤutka ne moremo ustrezno premagati mesece ali leta, selahko zgodi padec odpornosti seฤil in vnetje seฤil je tu.
Ob vnetju seฤil, zlasti ฤe gre za kroniฤno vnetje seฤil, je torej dobro ukrepati ฤim bolj celostno, kar pomeni, da odpravljamo hkrati vzroke in posledice ter na ta naฤin ponovno vzpostavimo ravnovesje telesa in duha. Le tako bomo okrepili tudi seฤila, da bodo morebitnim novim patogenim mikrobom kos.
Ob tem pa nam veliko pomagajo tudi naravna zdravila, ki za razliko od sintetiฤnih antibiotikov ne ustvarjajo razvoja rezistentnih (odpornih) patogenih bakterij na antibiotike. Namreฤ rast ลกtevila na antibiotike odpornih patogenih bakterij je, tudi ko gre za vnetje seฤil, v danaลกnjem ฤasu vse veฤji problem.
Tudi uลพivanje probiotiฤnih bakterij je povezano z delovanjem ฤrevesne flore in poslediฤno zdravih seฤil. Zdrava ฤrevesna flora, ki vsebuje optimalno ลกtevilo bakterij E. coli, pa poslediฤno pomeni manj teลพav z vnetji seฤil.
Dobre bakterije ali probiotiki
Beseda probiotik izhaja iz grลกke besedne zveze ยปpro-biosยซ, kar pomeni ยปza ลพivljenjeยซ. Za zadosten vnos probiotiฤnih bakterij lahko poskrbimo predvsem s hrano. Na naลกem jedilniku naj se ฤimbolj pogosto znajdejo naslednja ลพivila:
- fermentirana zelenjava (kislo zelje, kisla repa),
- kefir (preverite deklaracijo; narejen mora biti iz kefirjevih zrn),
- fermentirani jogurti (mleฤni, kokosovi, sojini โฆ),
- pinjenec,
- vloลพena zelenjava,
- kombuฤa,
- tempeh,
- starani siri.
Blagodejen uฤinek uลพivanja probiotikov pa okrepimo s prebiotiki. Prebiotiki so snovi, ki v ฤrevesju ustvarijo optimalno okolje za rast in razvoj probiotiฤnih bakterij. So neprebavljivi ogljikovi hidrati, torej vlaknine, ki pozitivno vplivajo na ฤrevesno floro. Naj se vsakodnevno znajdejo na vaลกem kroลพniku:
- neolupljeno sadje in zelenjava,
- izdelki iz polnozrnatih ลพit,
- kaลกe (ajdova, ovsena, prosena),
- stroฤnice (leฤa, fiลพol, ฤiฤerika โฆ),
- lanena semena.



Hvala za izฤrpno in informativno objavo o vnetju mehurja! Zelo cenim vaลก trud pri deljenju koristnih informacij o tej pogosti teลพavi in priporoฤilih za njeno obvladovanje. Vaลกa pozornost do detajlov ter podrobno opisani nasveti za prvo pomoฤ in dolgoroฤno reลกevanje teลพav so resniฤno koristni za vse, ki se sreฤujejo s tem izzivom. ล e enkrat hvala za vaลกo predanost in deljenje dragocenega znanja! ๐๐ฟ