Vnetje mehurja

Vnetje mehurja ali sečil je pojav, ki ga vsak doživi vsaj enkrat v življenju. Skoraj vsi poznamo občutek, ko nas, največkrat ponoči, zbudi nuja po uriniranju. Pekoč občutek nam nakaže, da se nam obeta dolga noč sedenja na školjki. Kaj lahko sami storimo, vam opišemo v nadeljevanju, naprej pa nekaj besed o vnetju samem.

Kaj je vnetje mehurja?

Vnetje mehurja običajno nastane zaradi okužbe z bakterijami. Prizadet je lahko katerikoli del; ledvice, sečevod, sečnica ali mehur, a daleč največ vnetij se zgodi ravno v mehurju.

Če ga ne pozdraviš in ustaviš pravočasno, se lahko razširi tudi višje po urinarnem traktu do ledvic, prav tako pa se lahko eno nedolžno vnetje razvije v kronična vnetja, ki trajajo več let.

Vnetje muhurja prizadene ženske večkrat kot moške, saj imamo veliko krajšo sečnico. Dolga je namreč le nekaj centimetrov. Vdor mikroorganizmov v sečnico, mehur in ledvice je tako veliko lažji. Največ težav povzročijo bakterije, ki so sicer naravno prisotne v črevesju kot bakterija E. Coli, ki je najpogostejša povzročiteljica. Problem pa nastane takrat, ko se črevesna mikrobiota poruši.

Glavni simptomi vnetja mehurja so:

• bolečina, pekoč občutek ali zbadanje pri uriniranju
• pogostejša in nujnejša potreba po uriniranju
• urin, ki je temen, moten ali ima močan neprijeten vonj
• bolečina, ki se nahaja nizko v trebuhu
• splošno slabo počutje, bolečina, slabost in utrujenost

Kaj lahko storimo?

Prva pomoč:

Priporoča se pitje velike količine tekočine, praški in kopeli.

Brusnični čaj

Eden najbolj učinkovitih in poznanih pripravkov za zdravljenje kroničnih bolezni urinarnega sistema ter vnetega mehurja in sečil je prav brusični čaj. 

Brusnice so izredno bogate s hranilnimi snovmi, ki dokazano s študijami delujejo na mehur in sečila. Brusnice ščitijo celice in krepijo naš organizem. So izredno učinkovite tudi pri krepitvi imunskega sistema, saj vsebujejo številne pomembne vitamine, ki so potrebni za zdravo življenje.

Glavni vitamini v brusnicah so A, B1, B2, B3, C in K. Vsebujejo pa tudi minerale, ki jih zaradi naravnih procesov (kot je potenje) izgubljamo iz telesa vsak dan in jih moramo nadomestiti s prehrano: kalij, natrij, kalcij, magnezij in fosfor.

Čaj zlate rozge

Zlato rozgo uporabljamo kot podporno zdravljenje bakterijskih okužb sečil ali za preprečevanje ponavljajočih se bakterijskih okužb sečil.

Poleg protibakterijskega delovanja je pri okužbah sečil pomembno tudi povečano izločanje urina, ki pomeni zmanjšano obremenitev sečil z bolezenskimi klicami, saj se te s povečano količino urina hitreje izperejo.

Najbolj znana zdravilna rastlina za lajšanje okužb sečil je sicer vednozeleni gornik (»ursi čaj«), vendar je zlata rozga prav tako učinkovita, ima pa več prednosti pred gornikom, saj ne draži želodca (gornik vsebuje veliko taninov, ki pri osebah z občutljivim želodcem lahko povzročijo slabost in bruhanje), tudi čas zdravljenja ni omejen.

Glavne učinkovine zeli zlate rozge so flavonoidi in saponini. Prisotni so tudi fenolni glikozidi, fenolne kisline, diterpenoidni laktoni, čreslovine, zelo majhne količine eteričnega olja in več drugih spojin.

Ursi čaj

Vednozeleni gornik je rastlina, podobna brusnici in velikokrat raste skupaj z njo. Med seboj ju najbolje ločimo po listih, ki so v primeru vednozelenega gornika na spodnji strani brez rjavih peg.

Uporabljamo zelene liste gornika. Vsebujejo arbutin in metilarbutin (hidrokinonska glikozida) ter čreslovine, flavonoide, triterpene in iridoidne glikozide. Arbutin razpade šele v dovolj alkalnem urinu (pH >7) in sprosti se hidrokinon, ki ima protimikrobno delovanje.

Uporaba listov vednozelenega gornika se priporoča za zdravljenje okužb sečil, če zdravljenje z antibiotikom ni potrebno.

Čaj njivske preslice

Njivska preslica vsebuje približno 10% mineralnih snovi. Največ je kremenčeve kisline (50 – 60%), od tega je 5 – 6% vodotopnih silikatov. V drogi je veliko aluminijevega in kalijevega klorida (1,5%) ter mangan. Vsebuje tudi različne flavonske glikozide, saponine (ekvizetonin), polienske in dikarboksilne kisline, sitosterol in vitamin C.

V slovenski ljudski medicini ima preslica nekaj zelo zanimivih imen: fašec, hvošč, rabozel, štukovac ali žabna. Najbolj je poznana kot sredstvo za pospeševanje izločanja urina pri zdravljenju vnetnih obolenj sečnih izvodil in ledvičnega peska. Največkrat jo uporabljamo skupaj z drugimi drogami v diuretičnih čajnih mešanicah.

Kopeli z zelišči

Vnetja sečil pomagajo obvladovati tudi kopeli različnih zelišč. Kopeli pripravljamo npr. s preslico, kamilico, ovseno slamo in drugimi zelišči.

Preslica deluje antioksidativno, protivnetno in spodbuja izločanje urina. Kamilica s svojimi antimikrobnimi in protivnetnimi snovmi pripomore k zmanjšanju blagih težav z mehurjem. Tako kot lubenico, tudi čaj kamilice lahko pijemo med jemanjem antibiotikov, saj pripomore k izboljšanju zdravljenja vnetja mehurja.

Ovsena slama med drugim blagodejno vpliva na sečila zaradi diuretičnega učinka. Ker pa ne moremo celega dneva presedeti v kopeli, je zelo koristen pripomoček tudi termofor.

D – manoza

Pripravki D – manoze, ki je naravno prisoten enostaven sladkor v mnogih sadežih (tudi v brusnicah), prav tako blagodejno delujejo pri obvladovanju vnetij sečil. Tako kot brusnice tudi ta sladkor ovira pritrjevanje bakterij na celice sluznice sečil.

Za preprečevanje ponovnega vnetja naj bi bilo učinkovito 6 mesečno preventivno jemanje D manoze. 

Lubenica

Po tradicionalni kitajski medicini lubenica med drugim ugodno vpliva na mehur. Njenega delovanja bodo veseli vsi, ki imajo težave s sečili poleti.

Uživanje sočnega sadeža predvsem spodbuja uriniranje in tako pripomore k čiščenju bakterij iz sečil. Zato si jo v poletnem času privoščite, ker ne bo le ohladila in hidrirala telesa, ampak tudi pomagala ohranjati zdravje sečil. Lahko celo umiri prve znake vnetja mehurja.

Priporočljivo jo je uživati tudi v času jemanja antibiotikov zaradi cistitisa. Za podporo sečilom priporočamo poletno uživanje svežega soka lubenice in zelene. Pripravimo ga iz treh pesti na koščke narezane lubenice in ene vejice zelene. Kozarec soka popijemo vsak dan ali vsak drugi dan.

Na dolgi rok

Tudi, če se ti zdi nenavadno, je v resnici prav črevesje tisto, kjer se vnetje mehurja v resnici začne. Najpogostejša povzročiteljica je namreč bakterija E. Coli, ki je naravno prisotna v črevesju. Dokler je pod nadzorom, ne povzroča težav, problem pa nastane takrat, ko se črevesna mikrobiota poruši. Preko presredka brez večjih težav pride do nožnice in sečnice, od tam pa jo do mehurja loči le še nekaj centimetrov poti.

Kadar se nam vnetje sečil pojavlja pogosteje (kronično vnetje sečil), to lahko pomeni, da imamo močno načet imunski sistem, ki ni več kos infekcijam ob vnetju. Kronično vnetje pa ni nujno le znak močno porušenega imunskega sistema, lahko je tudi znak tega, da se vnetje sečil ne zdravi ustrezno oz. celostno. Če smo, na primer, vnetje sečil vedno zdravili zgolj na tak način, da smo z naravnimi ali sintetičnimi zdravili uničevali patogene mikrobe, ob tem pa nismo spremenili način življenja, je logično, da se vnetja ne moremo znebiti. Ukvarjamo se namreč le s posledicami, ne pa tudi z vzroki za vnetje sečil.

Vzroke za vnetje sečil lahko iščemo tako na fizičnem, psiho/socialnem kot duhovnem področju. Pogost vzrok za vnetje sečil na fizičnem nivoju je dehidracija telesa. Kadar pijemo manj kot 2 do 2,5 l vode dnevno, izčrpavamo sečila in omogočamo nemoteno zadrževanje patogenih bakterij na steni sečil, zaradi česar se te prekomerno razmnožijo in povzročijo vnetje sečil. Najpogostejši vzrok na tistem nefizičnem – fino snovnem delu našega življenja, ki povzroča vnetje sečil, pa je občutek strahu in nemoči oz. občutek ujetosti v težavah, ki jim ne vidimo konca ali izhoda. Kadar takega občutka ne moremo ustrezno premagati mesece ali leta, selahko zgodi padec odpornosti sečil in vnetje sečil je tu.

Ob vnetju sečil, zlasti če gre za kronično vnetje sečil, je torej dobro ukrepati čim bolj celostno, kar pomeni, da odpravljamo hkrati vzroke in posledice ter na ta način ponovno vzpostavimo ravnovesje telesa in duha. Le tako bomo okrepili tudi sečila, da bodo morebitnim novim patogenim mikrobom kos.

Ob tem pa nam veliko pomagajo tudi naravna zdravila, ki za razliko od sintetičnih antibiotikov ne ustvarjajo razvoja rezistentnih (odpornih) patogenih bakterij na antibiotike. Namreč rast števila na antibiotike odpornih patogenih bakterij je, tudi ko gre za vnetje sečil, v današnjem času vse večji problem.

Tudi uživanje probiotičnih bakterij je povezano z delovanjem črevesne flore in posledično zdravih sečil. Zdrava črevesna flora, ki vsebuje optimalno število bakterij E. coli, pa posledično pomeni manj težav z vnetji sečil.

Dobre bakterije ali probiotiki

Beseda probiotik izhaja iz grške besedne zveze »pro-bios«, kar pomeni »za življenje«. Za zadosten vnos probiotičnih bakterij lahko poskrbimo predvsem s hrano. Na našem jedilniku naj se čimbolj pogosto znajdejo naslednja živila:

• fermentirana zelenjava (kislo zelje, kisla repa),
• kefir (preverite deklaracijo; narejen mora biti iz kefirjevih zrn),
• fermentirani jogurti (mlečni, kokosovi, sojini …),
• pinjenec,
• vložena zelenjava,
• kombuča,
• tempeh,
• starani siri.

Blagodejen učinek uživanja probiotikov pa okrepimo s prebiotiki. Prebiotiki so snovi, ki v črevesju ustvarijo optimalno okolje za rast in razvoj probiotičnih bakterij. So neprebavljivi ogljikovi hidrati, torej vlaknine, ki pozitivno vplivajo na črevesno floro. Naj se vsakodnevno znajdejo na vašem krožniku:

• neolupljeno sadje in zelenjava,
• izdelki iz polnozrnatih žit,
• kaše (ajdova, ovsena, prosena),
• stročnice (leča, fižol, čičerika …),
• lanena semena.