Vijolica
Med dišečimi travniškimi cvetlicami nas spomladi razveseljuje tudi vijolica. Je trajna zel, marsikdo pa ne ve, da je tudi zdravilna. Raste na vlažnih in senčnih krajih v zmernem podnebnem pasu, razcveti pa se od februarja do aprila, ko modro-vijolični cvetovi napolnijo zrak s sladkim vonjem. Poleg tega, da jih najdemo na okoliških travnikih, lahko vijolice gojimo tudi sami.
V zdravilne namene uporabljamo celo rastlino. Nabiramo jih spomladi, razen koreninskih poganjkov, po katere se odpravimo avgusta in septembra. Uporablja se pri boleznih dihal in zdravljenju črevesnih vnetij. Blaži bolečine, lajša izkašljevanje in odpravlja sluz v dihalih. Blago deluje tudi pri različnih kožnih obolenjih, kot so izpuščaji in razpokana koža. Po nekaterih raziskavah je mogoče celo domnevati, da vsebuje snovi, ki preprečujejo rast tumorjev in pomagajo pri zdravljenju raka.
Trobentica
Še ena znanilka pomladi, ki na dan pokuka konec marca, med toplejšimi obdobji pa tudi prej. Opazimo jo na sprehodih ob travnikih in gozdovih, zaradi okrasne vloge pa pogosto pozabimo na njene zdravilne lastnosti.
Nabiramo korenine, liste in cvetove. Hranimo jih v temnem prostoru v steklenih kozarcih, sicer bodo cvetovi izgubili značilno rumeno barvo. Liste in cvetove, ki jih sušimo v senci, uporabljamo za lajšanje krčev in celjenje ran, saj zaradi saponinov in flavonoidov učinkujejo pomirjevalno. Korenine trobentice, ki morajo biti dobro očiščene in jih v primerjavi s cvetovi sušimo na soncu, pa so primerne za pripravo čaja in eteričnega olja. Ker povzročajo izkašljevanje sluzi, jih uporabljamo tudi ob težavah z bronhiji.
Navadni pljučnik
Že samo ime pove, da gre za zdravilno rastlino, ki jo uporabljamo pri zdravljenju bolezni pljuč, astmi, bronhitisu, tuberkulozi … Pravzaprav zdravi vse vrste kašlja. Njegovi cvetovi so rožnati, modri, vijolični ali beli. Uspeva v vlažnih predelih od marca do konca maja, ob robovih gozdov in na travnikih.
V zdravilne namene uporabljamo liste in cvetove, ki jih prej posušimo. Vsebuje saponine, vitamin C, flavonoide in tanin. Poleg tega, da preprečuje hripavost, odvaja vodo iz telesa, blaži vnetje želodčne sluznice in pomaga celo pri hemoroidih ter sončnih opeklinah. Iz njega pripravljamo zlasti čaj, pa tudi sirup. Pozorni moramo biti, da pripravkov iz pljučnika ne uživamo predolgo, največ osem dni zapored, saj v manjših količinah vsebuje strupene pirolizidinske alkaloide.
