Lubenica

Rdeča in sladka kot ljubezen

Lubenica je okrogel, čvrst in zunaj lisasto temnozeleno obarvan pridelek, za katerega se znanstveniki prepirajo, ali je sadje ali zelenjava. Moti jih najbrž njena živordeče obarvana in sladka notranjost, ki jo tako radi uživamo zlasti v vročih dneh.

Na tržnici so to vprašanje preprosto rešili: lubenice prodajajo skupaj s sadjem. Pa vendar, podobno kot melona sodi lubenica med bučevke in je torej v sorodstvu z bučami. Te pa na tržnici prodajajo med zelenjavo.

Nam pa je čisto vseeno, ali je sadje ali zelenjava, saj nam nadvse prija, ker nas nasiti, odžeja, ohladi in očisti.Velikost ni pomembna

Prvotna domovina lubenice je Kitajska in nikakor ne jug nekdanje skupne države, kakor me je hotel prepričati prodajalec na naši tržnici, ko je vneto trkal po okrogli lubenici ter mi govoril, da se menda sliši, kako je zrela in dobra. V Evropo je prišla za Markom Polom in se razširila po Sredozemlju. Od tam pa so jo zanesli tudi na ameriško celino.

Lubenice so vseh velikosti. Največje dosežejo velikost košarkarske žoge in tehtajo tudi prek 10 ali celo 12 kilogramov. Prav nobene potrebe pa ni, da bi se bahali s čim večjo, saj ni dokazov, da bi velikost vplivala na kakovost. In raje kot na trditve prodajalcev se o sladkosti lubenice prepričajmo sami, tako da si zagotovimo košček za pokušino. Za dober spanec in dobro voljo.

Lubenica vsebuje 90 odstotkov vode. Čeprav je sladka, ima le okrog 8 odstotkov sadnega sladkorja in zato malo kalorij. Vsebuje pa vitamine in minerale ter nekaj vlaknin.

Med minerali ima razmeroma veliko kalija ter nekaj manj kalcija, fosforja in železa. K boljši mineralni sestavi prispevajo tudi pečke, zato jih kar pojejmo! Vitamini so predvsem iz skupine B, med njimi zlasti vitamin B6, ki uravnava želodčno kislino in pomaga tvoriti hormone za dober spanec in dobro voljo: seratonin, melatonin in dopamin. Pomaga odvajati vodo.

Lubenica je tudi dober vir naravnega vitamina C, zato si je le privoščimo vsaj nekaj rezin na dan. Ker je močan diuretik in odvaja tudi sečno kislino, je priporočljiva za vse, ki jih tare putika.

Veliko ima karotenoidnih snovi, likopena in zlasti betakarotena, predstopnje vitamina A, zato pomaga pri težavah z očmi, prehladu in gripi. Likopen je ena ključnih snovi zoper težave s prostato in srčno-žilne bolezni. Lubenica je tudi vir citrulina, aminokisline za celjenje ran.

Doma lubenice ne hranimo, zlasti ne v hladilniku, ker ima močno aromo in se je navzamejo tudi druga živila. Lahko je samostojni obrok, kar je za prebavo boljše, kot če lubenico jemo na koncu kosila, ko nam utegne obležati na želodcu, kot pravimo.

Občutljivi ljudje je ne smejo pojesti preveč naenkrat, ker vsebuje kukurbitacin, ki lahko povzroča težave. Uživamo jo lahko surovo, v sadni solati, ali ponudimo kot prilogo k pršutu in drugim jedem. Iz nje lahko iztisnemo svež sok. Ponekod v Sredozemlju in Aziji uživajo pražene pečke, ali pa iz praženih semen lubenic zmeljejo moko, iz katere spečejo kruh. Blagodejne učinke lubenice so poznali že v zgodovini in jo uvrščali tudi med afrodizijake.

Napitek za poletne dni

Zmešamo narezano lubenico in melono, dodamo hladno mleko in vanilijev sladoled. Okrasimo z metinimi lističi.