Pred silvestrovskim večerom imamo še čas, da v naravi ali na tržnici poiščemo belo omelo in jo obesimo nad vhodna vrata, da odženemo zle duhove, privabimo goste, ali pa pod strop, kjer kliče k poljubljanju.
Tradicija, ki je prišla iz Anglije in ZDA, je tako simpatična, da se ji zlahka predamo in vpeljemo v novoletno praznovanje. Pravi pa, da si dva, ki se srečata pod belo omelo, morata izmenjati poljub ter da takšen poljub prinaša srečo, plodnost in večno ljubezen. Kar je naklonjeno tako tistim sramežljivim, ki svojo simpatijo zgolj opazujejo, kot onim, ki so si že izkazali srčno pripadnost in jo pod belo omelo le še utrdijo.
Omela in ohmelje
Njeno znanstveno ime je Viscum album in je zimzeleni parazit, ki iz drevesa, svojega gostitelja, črpa vodo ter se tako ohranja pri življenju. Raste v obliki okroglega grma in ko cvetovi pozimi dozorijo, nastanejo bele, okrogle kroglice, ki so strupene.
Ker so lepljive, se zlahka zalepijo za skorjo drevesa in znova poženejo. To njeno lepljivost so ljudje v preteklosti izkoristili in izdelovali priročno hišno lepilo – ne nazadnje njeno latinsko ime viscum tudi pomeni ptičje lepilo.
Beli omeli je podobna rumena omela ali ohmelje (znanstveno ime Loranthus), ki jeseni izgubi svoje liste, njene kroglice pa so rumene barve. Izhaja iz družine Loranthaceae, medtem ko se družina bele omele imenuje Santalaceae.
Omelo so spoštovali že Kelti. Njihovi svečeniki, druidi, so verjeli, da ima čarobno moč. V ritualih so jo porezali z zlatim srpom in zatem uporabljali kot zdravilo. Vikingi so menili, da lahko prebudi mrtve. Starogrški junak Enej je z vejico omele odprl vrata podzemnega sveta.
Zdravilni učinki
Zdravilni so njeni listki in cvetovi zelene barve. Mladi vršički vejic se nabirajo od oktobra do decembra ter od marca do aprila in se posušeni uporabljajo kot čaj. V drugih mesecih bela omela nima zdravilnih sestavin.
Čaj bele omele so v ljudskem zdravilstvu uporabljali kot zdravilo proti epilepsiji, oslovskem kašlju, omotici, astmi, amenoreji, driski in nervozi na sploh. Z mazilom so zdravili ture in gnojne rane.
Da je zdravilna, potrjuje tudi sodobna medicina ter njene izvlečke namenja zniževanju krvnega pritiska in poapnenju žil, vrtoglavici, krčih in tudi zdravljenju malignih tumorjev, hepatitisa C in HIV-a, kar pa zaenkrat izvajajo le v tujini in pod nadzorom zdravnika.
V beli omeli so naslednje učinkovine: viskotoksini, lektini, flavonski in flavonolni glikozidi ter amini (holin, acetilholin, histamin, tiramin, β-fenetilamin).
Čeprav še ni povsem pojasnjeno, zakaj je tako, acetilholin, histamin, tiramin in flavoni prek stimulacije parasimpatičnega živčevja povzročajo širjenje žil in s tem padec krvnega tlaka. Medtem pa viskotoksini in lektini delujejo protitumorno.
V lekarnah lahko kupimo čaj iz bele omele, pri njegovi uporabi pa moramo paziti, da se ne predoziramo. To lahko opazimo kot razširjene ali zožane zenice, doživimo lahko tudi halucinacije, delirij, slabost, bruhanje in drisko.
Priporočljivo je, da na dan zaužijemo največ 10 gramov posušene bele omele.
