Užitna sirovka spada med mlečnice. To so srednje velike gobe lističarke in jih prepoznamo po tem, da se iz mesa, če jih ranimo, izteka obarvan ali brezbarven mleček.
Ime: užitna sirovka, lat: (Lactarius deliciosus)
Opis: Klobuk je pri mladi gobi izbočen, z dozorevanjem postaja vse bolj ploščat, obenem pa močno udrt, dokler ne dobi oblike lijaka. Ima močno podvihan rob. Premer klobuka je 6-10 cm, oranžno opečne barve s temnejšimi koncetričnimi kolobarji. Površina je gladka in v vlažnem vremenu nekoliko lepljiva. Bet je visok do 8 cm, praviloma ne presega premera klobuka in debeline do dveh centimetrov. Po površini je gladek, oranžne barve in pri odrasli gobi votel. Lističi so oranžne barve, precej gosti, krhki in pripeti na bet. Meso je bledo rumenkaste barve, krhko, ima prijeten vonj in je malo trpkega okusa. Trosni prah je bledo kremne barve.
Nabiranje: Užitno sirovko razmeroma preprosto prepoznamo po temu, da kjerkoli gobo pritisnimo, pozeleni, če jo prelomimo, pa se izceja mleček živo oranžne barve. So mikorizne gobe, ki uspevajo v sožitju, najraje z bori in brinom, najdemo jih na obronkih gozdov, v mahu in travi. Rade imajo mlade, svetle gozdove, neredko jih najdemo kar ob poteh. Rastejo od poznega poletja pa vse do novembra. So dokaj pogosta goba pri nas, razširjena in cenjena po vsej Evropi in v predelih Severne Amerike. Navadno rastejo bolj posamično in v razkropljenih skupinah.
Sirovki je najbolj podobna lososova sirovka (Lactarius salmonicor), ta ne zeleni na ranjenih mestih in raste samo pod jelkami. Je užitna, vendar posebnega okusa, nekoliko trpkega okusa, ima obilen mleček korenčkovo rdeče barve.
Oranžna mlečnica (Lactarius aurantiacus) je tudi užitna goba, raste pod smrekami, je manjša od užitne sirovke, njen mleček je bel in nekoliko pekoč.
Kaj vsebuje: Užitna sirovka ima tako vse druge gobe malo kalorij in je brez maščob. Vsebuje dragocene vitamine, kot so selen, fosfor, kalij in magnezij, vsi so antioksidanti in odlični zavezniki za spodbujanje imunskega sistema.
Uporaba: Užitna sirovka spada med zelo okusne in uporabne gobe. Primerne so tudi za peko na žaru, pripravo omak, polivk za testenine in kot dodatek v gobje juhe. Niso pa primerne za zamrzovanje, ker postanejo grenke. Uživamo lahko tudi presne kot dodatek različnim solatam. Če naletimo na sirovko, ki jo je napadla parazitska glivica (Hypomyces lateritius), jo prepoznamo tako, da so lističi na debelo zamazani z belkasto plesnijo, tako da jih sploh ne vidimo. Take gobe so neužitne.
Opozorilo: Malokatero vrsto gob lahko tako zanesljivo razpoznamo kot užitno sirovko. Upoštevati moramo dejstvo, da se iz ranjenega plodu izceja oranžno rdeč mleček, ki posušen pozeleni. Če to vemo, je zamenjava z strupeno, kosmato sirovko (Lactarius torminosus) nemogoča. Čeprav je klobuk podoben užitni sirovki, se iz ranjenih delov izceja bel mleček.
Zanimivosti:
- To gobo je prvi opisal Carl Linnaeus in jo vključil v rod kukmakov, poimenoval jo je Agaricus delicosus. Med mlečnice jo je leta 1821 prenesel Samuel Friderick Gray in ji določil znanstveno ime Lactarius deliciosus.
- Z imenom Lactarius poimenujemo gobe, ki izločajo mleček, deliciosus pa pomeni okusna.
- Užitna sirovka je bila znana in cenjena že v rimskih časih, upodobljena je celo na nekaterih freskah v Pompejih.
- Celo slavni zgodovinar Plinij to gobo omenja v svojem delu.
