Kuhanje marmelade iz domačega sadja je preprosta oblika konzerviranja sadja v času, ko ga imamo veliko. V marmeladi ohranimo večino mineralov, ki jih vsebuje sadje. Resda izgubimo vse na toploto občutljive vitamine, ostanejo pa nam antioksidanti in vlaknine.
Če uporabljamo želirni sladkor, se marmelada hitreje skuha in so izgube hranilnih snovi zaradi toplotne obdelave manjše.
Najbolj preprosta za kuhanje je slivova marmelada. Najprej slive operemo in osušimo ter poškodovane delce odstranimo. Nato jih damo v široko posodo in kuhamo, da zavrejo. Znižamo plamen in kuhamo, da se zmehčajo. Med nenehnim mešanjem počasi dodajamo želirni sladkor, saj navaden beli sladkor postopek podaljša. Ves čas mešamo, da se sladkor hitreje stopi.
Ko se stopi, plamen znova povečamo, da vsebina ponovno zavre. Kmalu bomo opazili, da se začenja gostiti. Ves čas sproti odstranjujemo peno, ki se nabira med kuhanjem, kristale sladkorja, ki se nabirajo na stranicah posode, pa vmešamo nazaj v marmelado.
Marmelada je pripravljena, ko se njena kapljica ne razleze več oziroma se strdi. Kuhano marmelado takoj prelijemo v ogrete in sterilizirane steklene kozarce za vlaganje. Po potrebi vsebino pretresemo ali premešamo, da se ne nabirajo zračni mehurčki. Kozarce dobro zapremo, jih za dve minuti obrnemo na glavo, nato pa normalno obrnjene odložimo v shrambo.
- za dobro domačo marmelado potrebujemo dozorelo ekološko pridelano sadje – to je lahko tudi zamrznjeno.
- sadje mora biti oprano in do suhega obrisano – če je mokro, je sposobnost želiranja manjša.
- manj zrelo sadje ima več pektina in kislin, bolj dozorelemu pa moramo dodati limonin sok ali nastrgana jabolka.
- sadne mešanice za marmelado kombiniramo glede na vsebnost pektina: visoko vrednost pektinov imajo črni in rdeči ribez, agrumi, grozdje, slive in kutine. Srednjo vrednost imajo jagode, marelice, rabarbara, maline, hruške, jabolka in borovnice. Nizko vrednost pa imajo banane, nektarine, češnje, fige, melone in ameriške borovnice.
- za dobro marmelado moramo ustvariti ravnovesje med sadnimi kislinami, sladkorjem in pektini v sadju. Visoko vsebnost kislin imajo rdeči in črni ribez, češnje, agrumi, slive, višnje in borovnice. Nizko vsebnost kislin imajo marelice, limone, jagode, kutine, banane, kivi, fige in hruške.
- če delamo marmelado iz sadja z malo pektina, moramo dodati sok vsaj ene limone.
- v želirnem sladkorju je že pektin, zato nam limoninega soka ali lupinice ni potrebno dodajati.
- marmelade lahko pripravimo tudi iz sadja v kombinaciji z zelenjavo, na primer z rabarbaro, paradižniki, čebulo, raznimi gomolji …
