Krompirjev golaž brez mesa je vedno dobra izbira za mrzle zimske dni. Ta enostaven recept bo navdušil ljubitelje krompirja in tiste, ki obožujejo jedi brez mesa. Z bogato kombinacijo začimb in zelenjave bo ta golaž potešil vašo lakoto in hkrati poskrbel za odličen okus.
Sestavine za krompirjev golaž brez mesa
- 6 krompirjev
- 2 veliki čebuli
- 4 stroki česna
- 1 srednje veliko korenje
- 1 podolgovata rdeča paprika
- 1 dl paradižnikove mezge
- 2 žlici mlete paprike, lahko tudi žlička pikantne paprike
- 3 lovorjevi listi
- 2 žlici oljčnega olja
- 1 žlička soli
- poper po okusu
Postopek
1v večjem loncu segrejemo oljčno olje in na njem prepražimo nasekljano čebulo.
2Če želimo čas praženja skrajšati, čebulo posolimo in dodamo 1/4 žličke sode bikarbone. Pražimo toliko časa, da se čebula popolnoma razpusti.
3Dodamno še nasekljan česen in pražimo samo minutko, da zadiši.
4Papriko in korenje očistimo in narežemo na majhne koščke. Stresemo ju k čebuli in, ob stalnem mešanju, pražimo še pet minut.
5Krompir olupimo in operemo, pet jih narežemo na ne premajhne koščke, šestega pa naribamo.
6V lonec dodamo mleto papriko, lovor in na kose narezan krompir. Pomešamo in zalijemo z vodo, a le toliko, da je prekrito.
7Dodamo še sol, poper in nariban krompir, ki ga uporabimo za zgostitev.
8Pokrito kuhamo. Kuhamo le toliko časa, da bo krompir mehak, kar traja približno 25 minut.
Če vas zanima …
Krompir je izvirno doma iz Južne Amerike in je bil prvič uveden v Evropo v 16. stoletju po španskih osvajalskih pohodih. Kljub prvotnemu nezaupanju do krompirja zaradi njegove povezanosti s strupenimi rastlinami iz iste družine (razhudnikov), se je kmalu uveljavil kot pomembna kmetijska panoga. V nekaterih državah, kot na primer Franciji, je krompir prvotno veljal za hrano revnih in obrobnih skupnosti.
Krompir je bil v zgodovini ključen v boju proti lakoti. Zaradi svoje visoke hranilne vrednosti in zmožnosti preživetja v različnih klimatskih razmerah je bil krompir v nekaterih obdobjih ključna hrana za prebivalstvo.
Krompir je v Slovenijo pripeljal arhivski administrator in botanik Janez Anton Scopoli. Scopoli, ki je živel v 18. stoletju, je krompir prvič opisal v svoji knjigi “Deliciae Florae et Faunae Insubricae”, ki jo je izdal leta 1760. Krompir je v Sloveniji nato postopoma postal pomembna kmetijska kultura in sestavni del tradicionalne slovenske kuhinje.
Leta 1767 je Marija Terezija izdala ukaz o sajenju krompirja. Nizka cena krompirja in zmanjšanje lakote po Evropi zaradi krompirja sta verjetno dva glavna razloga, da je to gomoljasto živilo dobivalo vse večjo veljavo.
Danes poznamo več kot tri tisoč sort krompirja različnih barv in struktur. Barva krompirja pravzaprav nima nobene pomembnosti pri prehrambni vrednosti krompirja, ima pa bistveno vlogo pri tem, za katere jedi je primerna ta vrsta krompirja. Slovenci smo leta 1962 dobili svojo prvo sorto, krompir matjaž.
Krompirjev golaž se danes pripravlja na različne načine po vsem svetu. Vsaka regija in država imajo svoje tradicionalne recepte, ki vključujejo lokalne začimbe in zelenjavo. To kaže na prilagodljivost krompirja in njegovo sposobnost, da se vključuje v raznolike kulinarične tradicije.
Krompirjev golaž brez mesa je postal priljubljen tudi med tistimi, ki sledijo vegetarijanskim ali veganskim prehranskim praksam. To priča o prilagodljivosti jedi in sposobnosti, da zadovolji različne prehrambene potrebe.
