Fige – polne zdravja in energije

This post is also available in: English (Angleščina)

Fige so zelo star sadež, ki človeka Sredozemlja spremlja od zmeraj. Za nekatere je tako kot oljka božanski sadež. Niso namreč uporabni samo njeni plodovi, temveč tudi listi in les, torej je domala vsestranska.

Fige so zrele tedaj, ko so že rahlo nagubane, mehke in prijetno dišijo. V Istri dozorijo dvakrat na leto – v začetku julija in zatem še od konca avgusta do oktobra. Prve fige so velike, zelene in zelo sočne, zatem zorijo belice in nato še črnice.

Osebna izkaznica

Ime: fige, smokve (Ficus carica L.)

Nabiranje: potrebujejo obilo sonca, v Istri pa dozorijo julija in avgusta.

Hrana za možgane

Fige sodijo v družino murvovk (Moraceaea L.). Že stari Egipčani so jih uporabljali kot hrano in zdravilo, antični Grki in Rimljani pa kot vir hitre energije dajali svojim atletom.

Fige ali smokve so polne energije in nas hitro nasitijo. Imajo obilico rudnin, med njimi kalij, kalcij, magnezij, fosfor, železo in druge, skupaj kar 14 različnih rudnin. Odlično je razmerje med natrijem in kalijem, kar je zelo ugodno za srce in ožilje ter znižuje krvni tlak.

V 100 g svežih fig je 240 mg kalija, v suhih figah pa ga je kar 1.082 mg. Ogromno. Dodajmo, da je v svežih figah tudi 20 mg magnezija, v suhih pa 90 mg magnezija, zato so fige odlične proti stresu.

Fige imajo tudi veliko kalcija in varujejo kosti pred osteoporozo – 100 g fig vsebuje kar 269 mg kalcija, kar je veliko. Zaradi obilice magnezija se kalcij bolje izkoristi.

Poleg sladkorjev imajo tudi vitamine skupine B, ki pospešijo zgorevanje in uporabo energije. Največ je vitamina B1, ki sproži energijo, utrdi spomin in poveča koncentracijo. Vitamin B2 pomaga razporediti energijo po telesu. Vitamin B5 je super zoper stres.

Tudi za sladkorne bolnike

Fige imajo veliko vlaknin, ki nam dajo občutek sitosti, poleg tega pa še upočasnijo prebavo sladkorjev in njihovo absorbcijo v krvni obtok ter znižajo glikemijski indeks. Dejansko so varna sladica za sladkorne bolnike in si lahko privoščijo od dve do štiri sveže fige na dan.

Fige imajo tudi veliko prebavnih encimov, ki uravnavajo delovanje prebavil in zagotavljajo redno stolico. Ampak nikar ne pretiravajmo z njimi in čeznje ne pijte vode, saj vas lahko doletijo hudi krči, ob katerih si priskrbite metin čaj, kokakolo ter počakajte, da vas požene na stranišče.

Fige čistijo kri in sečne poti, odvajajo vodo iz telesa, ščitijo pred srčnimi in rakastimi obolenji.

Ne preseneča, da se dobro razumejo s pršutom in ostalim mesom, saj nevtralizirajo negativne učinke klobas, mesa in belega kruha.

Med vsemi sadeži imajo največ psoralenov, to je snovi, ki pomagajo pri vitiligu oziroma razbarvanju kože, luskavici in raznih kožnih ekcemih ter pri nekaterih oblikah limfoma.

Figov mleček je zelo priporočljiv zoper bradavice, ranice in lišaje. Pri zobobolu pa pomaga sveže figovo meso.

Sveže in posušene

Sveže fige vedno hranimo v hladilniku, kjer pa so dobre največ dva do tri dni. Če jih posušimo, trajajo približno pol leta, če naredimo zvitek, pa ob pravilni hrambi tudi dve leti.

Iz svežih fig seveda lahko naredimo marmelade, čežane in pite, jih dodamo solatam, uživamo z mesom in suhimi mesninami.

Vse snovi, ki so v figah, bomo bolje izkoristili, če bomo z njimi uživali tudi esencialne maščobne kisline omega 3 in omega 6 v hladno stisnjenih oljih. S pomočjo pršuta, ki ima vitamin B1, pa bolje izkoristimo magnezij, ki deluje zoper stres, uravnava delovanje srca in podpira dejavnost kalcija.

Fige se super ujemajo s sirom, brusnično marmelado. Ko se nam med rezanjem lepijo na nož, ga potopimo v vročo vodo.