Čeprav origano najbolje poznamo kot nujno začimbo za pizzo, ki raste v Sredozemlju, ima ta rastlina številne in izjemne zdravilne učinke – antibakterijske, antivirusne in fungicidne ter je zraven še odličen antioksidant.
V terapiji z eteričnimi olji je origano na prvem mestu po svoji vsestranskosti, celo bolj od čajevca ali lavande. Uporabljamo ga ob urinarnih bakterijskih težavah, dihalnih bakterijskih in virusnih vnetjih, težćavah s prebavili, ob herpesu, vnetju ušesa, grla, nosa, izkaže se celo ob kroničnem sinusitisu.
Grki so to trajnico imenovali Orosganos, gorsko veselje ali sreča, saj uspeva tudi na višjih legah, celo na 1500 metrih. V latinščini nosi ime Origanum vulgare, divji origano, rečemo mu tudi navadni origano, divji majaron ali zgolj navadna dobra misel. Prepoznamo ga po rožnatih cvetkih, ki cvetijo od junija do septembra.
Mimogrede – origano z belimi cvetovi ni tako zdravilen kot divji origano, vendar še vedno zelo uporaben v kuhinji.
Odlično uničuje bakterije
Origano ima dolgo zgodovino uporabe v kuhinji in zdravilstvu. V ljudski medicini so ga uporabljali kot naravni antibiotik, v pomoč pri izkašljevanju in širjenju bronhialnih poti, zoper trebušne krče, pri vnetju sinusov, ob bolečem grlu, vnetju ušesa, prehladih, virozah, gripah, pri kroničnih težavah z nosom in vnetju mehurja, odličen pa je tudi v boju proti glivicam, kot je na primer kandida.
Bogat je z železom, magnezijem, omega 3 maščobami, vitaminom A in C, vsebuje grenčine in čreslovine. V origanu sta carvacrol in thymol, ki sodita v skupino fenolov in delujeta antibakterijsko. Eterično olje origana je najmočnejši znani antiseptik in odlično sterilizira naše okolje in telo. Že Grki so dokazali, da ubija bakterije v vodi in jo naredi znova čisto ter primerno za pitje.
Je odličen antioksidant in uspešen v boju proti prostim radikalom, ki povzročajo kardiovaskularne in cerebrovaskularne bolezni (bolezni srca, možgansko kap). Origano ima 42 krat večje antioksidativne moči od jabolka, 30 krat večje od krompirja, 12 krat močnejše od pomaranče in 4 krat večje od borovnice.
Zakaj pa je tako učinkovit pri prehladih in vnetjih sinusov? Ker je antibiotik in fungicid, torej zdravi vnetja in uničuje bakterije, obenem pa tudi glive, ki spodbujajo kronična vnetja in pretiran nastanek sluzi. Klasični antibiotiki delujejo na bakterije, origano pa tudi na glive, zato je dvojno koristen.
Pri samozdravljenju je potrebno biti previden in olje uživati v razredčeni obliki, otroci in nosečnice pa so lahko tudi preobčutljive na origano.
Ne gre ga kot zdravilni pripomoček niti jemati sočasno z drugimi rastlinami iste družine, kot so navadni ožepek (Hyssopus off.), majaron (Origanum majorana), menta (Mentha piperita’), bazilika (Ocicum basilicum), žajbelj (Salvia off.) in lavanda (Lavendula off.).
Olja ne mažemo preblizu očem, genitalijam ali ranicam na koži, ne dajemo ga niti na lepotne pike in pege.
Origano v kuhinji
Origano ima močan okus, ki s sušenjem postaja vse močnejši. Svežega je najbolje dodati ob koncu priprave jedi, medtem ko sušeni potrebuje vsaj 15 minut kuhanja, preden res sprosti svoj okus. Ta se seveda razlikuje tudi od tega, kjer je origano rasel, v kakšnio prsti. Ne nazadnje poznamo čez 20 vrst origana.
Odlično se razume z baziliko in paradižnikom, prav tako s čilijem, ter se rad druži s česnom, čebulo, timijanom, peteršiljem, z majaronom in rožmarinom v mesno-zelenjavnih jedeh.
Ustreza mu družba bučk, cvetače, jajčevcev, ki jim kot začimba res lepo izpostavi, brez zadržkov pa ga dodamo k zeleni papriki, korenju, krompirju, artičokam, mladi koruzi. Riba z origanom dobi nepozaben okus. Brez skrbi ga dodamo v solate, k mesu z roštilja, jedem iz divjačine, jagnjetine, perutnine, v chili con carne ter še k jajcem, sirnim jedem in svežemu siru, krompirju, stročnicam.
Nasvet …
… kot začimbo ga lahko tudi zamrznemo, svoj okus bo ohranil do 12 mesecev.
Če te zanima …
… na trgu je možno kupiti sorte, kot so:
- dišeči origano (Origanum vulgare aromata’), ki polno aromo razvije šele v posušenem stanju.
- dobra misel ali divji origano (Origanum vulgare), avtohtoni slovenski origano, ki prihaja z Gorenjske s 1500 metrov nadmorske višine, je odporen na mraz in na sušo.
- grški origano (Origanum vulgare ssp. hirtum), podvrst origana iz visokogorja Grčije, ves je dlakav, odporen na sušo, intenzivne arome.
- majaron ali vrtni origano (Origanum majorana) je starim Grkom in Rimljanom predstavljal simbol sreče, čeprav je občutljiv na mraz in ga v našem zmernem podnebju gojimo kot enoletnico.
- kretski origano (Origanum dictamnus), ki raste zgolj na Kreti, je tudi zdravilen, poseben videz pa dajejo volnati listi in rožnata socvetija.
- marquerita origano (Origanum vulgare marguerite), bogate arome in kot naravnost za pizzo margerito.
- pekoči origano (Origanum vulgare diabolo) ima pekoč vsak košček lista.
- pisanolistni origano (Origanum vulgare variegata), poseben s svojimi belo obrobljeni listi.
- trajni majaron ali pritlikavi origano (Origanum vulgare compactum), origano, ki ostane majhen in ima okus po majaronu.
- zlati origano (Origanum vulgare aurea), ki je ves svetel z blago prisotno aromo.
- kubanski origano ali muškatna zel ali afriški muškat ali hung čan ali španski timijan (Plectranthus ambonicus) ni origano, vendar ima močan vonj, ki je podoben origanu. Uporablja se tudi v zdravilstvu.
