Mavrahi so zelo okusne in aromatične gobe, ki jih v kulinariki uvrščamo v sam vrh. Posebno cenjeni so v Franciji, kjer jih prodajajo kot dražje gobe.
Ime: mavrah, užitni smrček (Morchella esculenta)
Opis: mavrahi zrastejo do 15 cm višine, redko naletimo na večje primerke. Bet je votel, spodaj odebeljen in bele do bledo rumene barve. Iz njega raste klobuk jajčaste oblike, ki je prav tako votel in spominja na satje. Barva klobuka je odvisna od starosti mavraha in rastišča ter se niza od svetlo rjave, rumene do temno čokoladno rjave. Mlajše gobe so svetlejše, starejše so temnejše. Nekoliko nas spominja tudi na miniaturno božično drevesce.
Nabiranje: mavrahi ali užitni smrčki rastejo samo spomladi, od marca do maja, kar je odvisno od temperatur in nadmorske višine. Najraje rastejo ob potokih in rekah – tam kjer začne zeleneti jesen in cveti čemaž, jih bomo z malo sreče tudi našli. Najdemo jih še na travnikih, sadovnjakih in listnatih gozdovih bogatih s podlesno vetrnico. Radi pokukajo na plan tudi na gozdnih pogoriščih, rastejo pa v skupini.
Mavrahi so odličen vir vitaminov B2, B3, B5, B6 in D, vsebuje minerale: kalcij, železo, baker, cink, magnezij in selen, imajo malo maščob in malo kalorij.
Mavrah je pogojno užiten. Vsebuje majhno količino termo labilnih toksinov, ki jih nevtraliziramo s kuhanjem ali pečenjem. Starih, propadajočih gob nikoli ne nabiramo, saj so neužitne.
Uporaba: meso je krhko, nežno in izjemno okusno. Nekateri prisegajo na ocvrte mavrahe, drugi jih obožujejo v kremnih omakah, lahko jih pripravimo v rižotah, še posebej okusni so v kombinaciji s čemažem. Prav tako lahko skuhamo odlično juho ali jih pripravimo z jajci. Mavrahe lahko posušimo in jih shranimo za čas, ko jih v naravi ni.
Opozorilo: mavrahom so zelo podobni pomladanski hrčki (Gyromitra esculenta), ki so zelo strupeni. Rastejo v istem obdobju, so pa pri nas precej redka goba in tudi zaščitena. Zato jo, če nanjo naletimo, pustimo v gozdu. Pomladanske hrčke od užitnega mavraha ločimo predvsem po vijugah na klobuku. Pri mavrahih so podobne čebeljemu satovju, robovi lukenj so ostri, medtem ko so vijuge pri hrčku bolj tope in spominjajo na možgane.
Zanimivosti:
- pri Slovencih mavrahe med prvimi omenja Janez Vajkard Valvazor v Slavi vojvodine Kranjske.
- smrčki nas lahko presenetijo kar doma ob živih mejah ali v sadovnjaku pod staro češpljo ali jablano.
- včasih rastejo na bregovih rek kar iz mivke.
- so edina užitna votla goba.
- v tradicionalni kitajski medicini se uporabljajo za razsluzenje telesa.
