Čeprav pomlad ni ravno tisti letni čas, ko nas kar odnese v gozd na lov za gobami, je za poznavalce gob marec privlačen čas, saj raste marčevka, najbolj znana in ena prvih pomladanskih gob.
Ime: marčna polževka, marčnica, marčevka, podmahovka, lat. (Hygrophorus marzuolus)
Opis: klobuk je pri mladi gobi konveksen z močno spodvihanim robom, nato se polagoma razširi in zravna. Pri starih gobah je na sredini udrt, rob pa je valovit in zavihan navzgor. Širok je 4-12 cm, na površju gladek in suh, barve pa pepelnato sive. Na mestih, kjer je pokrit z listjem ali mahom, ima svetlejše, belkaste lise, ki pa na svetlobi postanejo sivi do temno sivi. Bet je valjaste oblike, poln, visok do 8 cm in debel približno 2 cm. Sprva je bel, nato postane proti dnišču svetlo sive barve barve, gladek in bolj ali manj ukrivljen. Trosovnica je sestavljena iz lističev, ki so debeli, krhki, razmaknjeni in pripeti na bet. Pri starejših primerkih potekajo po betu navzdol. Sprva so bele barve, kasneje postanejo svetlo sivi. Trosni prah je bel. Meso je krhko, bele barve, pod kožico klobuka sivkasto, diši po zemlji – če je na kupu več primerkov, oddajajo malce neprijeten vonj po urinu. Okus je mil in prijeten, nekateri ga obožujejo, drugi menijo, da je brez okusa.
Nabiranje: Marčevko najdemo konec zime, ko se stali sneg, pa vse do sredine maja, v višje ležečih predelih, od 200 pa vse do 2000 m nadmorske višine. Je mikorizna goba, precej pogosta, ki raste najraje v mešanih gozdovih v sožitju z iglavci ( jelkami, smrekami, bori) in listavci (bukvami). Pogosto je skrita pod iglicami, mahom ali odpadlim listjem, zato (in tudi zaradi barve) jo lahko spregledamo. Raste posamično ali v skupinah. To vrsto gob najdemo po vsem svetu, vključno s Severno Ameriko, Evropo, Evrazijo in celo jugovzhodno Azijo.
Podobne so ji nekatere vrste polževk, ampak rastejo v drugem letnem času. Jeseni v iglastih gozdovih lahko naletimo na pikčasto polževko (Hygrophorus pustulatus), ki je manjša in je dobila ime po drobnih pikicah na klobuku in betu.
Prav tako jeseni raste v mešanih in listnatih gozdovih dišeča polževka (Hygrophorus agathosmus), ki je ime dobila po prijetnem vonju po mandljih. Angleži jo celo imenujejo gray almond ali po naše sivi mandelj. Je nekoliko manjša od svoje spomladanske sorodnice, klobuček je najprej svetlo sive barve, kasneje temnejši.
Uporaba: Na splošno velja za dobro, užitno in cenjeno gobo, predvsem zaradi tega, ker je ena prvih pomladanskih gob (kmalu se ji pridružijo mavrahi).
Nežno in krhko, a čvrsto meso, prijeten, mil okus in vsestranska uporaba marčnico uvršča med najboljše gobe. Ker je pogosto umazana od zemlje, jo je pred uporabo potrebno skrbno očistiti. Za razliko od nekateri gob njeno meso ne izgubi okusa, če ga speremo z vodo. Najboljši način za čiščenje marčevk je pravzaprav tako, da jih namočite v vodi in kisu in skrbno očistimo predvsem lističe, ker se tam največkrat zadržuje zemlja. Tako očiščene lahko, na primer, narežemo na tanke rezine in prepražimo v ponvi z oljčnim oljem in peteršiljem ali pa z njimi naredimo omako za testenine. Če marca naberemo marčevke in dobimo še šparglje, lahko pripravimo eno najboljših rižot. Primerna je tudi za vlaganje v kis ali olje.
Kaj vsebuje: Ker se globalna proizvodnja hrane sooča s številnimi izzivi, s podnebnimi spremembami, pomanjkanjem vode in onesnaženjem tal, so užitne gobe pomemben vir zdrave prehrane. Bogate so z beljakovinami, prehranskimi vlakninami, vitamini, minerali in drugimi bioaktivnimi sestavinami, ob tem imajo pa malo kalorij, maščob in natrija. Gobe so sestavljene pretežno iz vode 85-90%, ostalo so pa ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe, minerali in vitamini. Minerali, ki jih najdemo v gobah, so kalcij, železo, mangan, magnezij, cink in selen, poleg tega pa tudi vitamine skupine B in vitamin C. Iz užitnih gob je mogoče pridobiti več bioaktivnih sestavin in jih vključiti v zdravju koristne dodatke.
Opozorilo: Marčno polževko težko zamenjamo s kakšno drugo, neužitno ali strupeno vrsto gob, ker jih v tem času ne raste prav veliko. Lahko naletimo na katero od rdečelistk, ki so pa popolnoma drugačne oblike. Bolj pomembno je, da marčevko najbolj ogrožamo prav ljudje. Predvsem v Evropi, zaradi kislega dežja, sečnje starih iglastih gozdov, sajenja tujih drevesnih vrst in sprememb podnebja njihovo število upada. K temu pa pripomorejo tudi nekulturni nabiralci, saj iz zemlje izgrebejo tudi majhne gobe, ki še nimajo razvite trosovnice, pri tem pa še poškodujejo micelij. Zakon prepoveduje uničevanje podgobja, saj s takim ravnanjem škodujemo rasti gob.
Zanimivosti:
- To gobo je prvič opisal leta 1821 ugledni švedski mikolog Elias Magnus Fries kot Agaricus marzuolus. Leta 1893 je italijanski mikolog Giacomo Bresadola to vrsto prerazvrstil v rod Hygrophorus – polževke pod njenim današnjim imenom.
- Hygrophorus izhaja iz grškega hygros, kar pomeni vlažen in iz phoreo, pomeni nositi, prinašalec vode, ker uspeva v vlažnem okolju. Marzuolus izhaja iz latinske besede marzuolus, to je mesec marec, ker marčevka pač raste marca.
- Ker je marčna polževka ena prvih gob, je tudi prva sveža hrana za gozdne živali. Zato jo prav rade jedo tudi divje živali, predvsem srne.
- Ker izgleda, kot da spi pod snegom in čaka, da ta skopni in pokuka na dan, jo Italijani imenujejo tudi dormiente (zaspanka).
- Marčno polževko so na znamke natisnili v Mongoliji.
- Še enkrat velja opozorilo, da nabirajmo le odrasle gobe, saj so te že odvrgle trose in poskrbele za nadaljevanje vrste. Nabiranje mladih gob, ki nimajo razvite trosovnice, povzroča največ škode, čeprav so še tako vabljive za vlaganje. Gobe so dragoceno darilo narave, ki ga bomo ohranili le tako, da spoštujemo pravila.
Uživanje napačno določenih gob je lahko usodno. Avtor strani ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
