Valentinovo, praznik zaljubljencev, je preลพeto z romantiko, majhnimi darilci, cvetjem, srฤki in sladkimi bombonjerami. Tako 14. februar praznujemo danes, a od kod ideja o obdarovanju sploh prihaja? In kdo je Valentin?
Po legendi je bil Valentin krลกฤanski duhovnik, ki je ลพivel v tretjem stoletju v ฤasu krutega cesarja Klavdija II. To je bil ฤas vojskovanja in mladi moลกki so bili vpoklicani v vojsko. Da bi bili kar se da pokorni, je cesar prepovedal poroke in zaroke, saj se je bal, da se zaradi svojih izbrank ne bi ลพeleli zanj boriti. Zaradi tega je bilo nesreฤnih veliko mladih zaljubljencev.
Uporniลกki duhovnik Valentin pa jim je ลพelel povrniti upanje, zato je pare poroฤal na skrivaj. Ko je za to izvedel cesar, je Valentina zaprl in obsodil na smrt. V jeฤi se je Valentin zaljubil v slepo paznikovo hฤer in ji dan pred smrtno obsodbo napisal sonet, verzi pa so dekle tako presunili, da je spregledala. Njegovo dejanje se je preneslo v danaลกnji ฤas ter postalo navdih obdarovanja in izkazovanja ljubezni. Poviลกali so ga v svetnika, zato je 14. februar njegov god.
Valentinovo na Slovenskem
Danaลกnje pojmovanje praznika naj bi k nam priลกlo iz Nizozemske. V zahodnem svetu obiฤajno zlasti moลกki ลพenske obdarujejo s ฤokolado, vrtnicami in nakitom, samski pa ta dan imenujejo dan zavedanja samskosti. Kot vsak praznik pa je ลพal tudi valentinovo podleglo volji trgovcev in komercializma ter je danes usmerjeno zlasti v dobiฤek.
