Eden najlepših jesenskih plodov narave je zagotovo kostanj. Domač ali divji, le da je za človekovo prebavo primeren zgolj domač kostanj, medtem ko učinkovine divjega kostanja svoje mesto najdejo v kremah proti težkim nogam in krčnim žilam ter na splošno v pripravkih za zdravljenje bolezni ožilja.V plodovih divjega kostanja so namreč številne zdravilne snovi: glikozid eskulin, saponini, tanin, smola, maščobna olja, flavonoidi in kumarini.
Pravi ali domači kostanj
Latinsko ime, ki ga nosi domač kostanj, je Castanea sativa, zori oktobra in novembra, plod je bleščeč in rjave barve, vonja nima, skriva pa se v bodičastem ovoju, poimenovanem ježica. Maroni, tisti resnično veliki primerki te rastlinske vrste, so oplemenitena sorta kostanja in jih v gozdu ne bomo našli.
Domač kostanj je zelo hranljiv, saj je njegova glavna sestavina kostanja škrob. V surovem plodu ga najdemo kar okoli 44 odstotkov. Poleg tega vsebuje še sladkor ter nekaj odstotkov beljakovin in maščob. Bogat je z vitamini skupine B (B1, B2 in B6) ter minerali (kalcij, kalij, magnezij in fosfor). Kostanj ne vsebuje holesterola in glutena.
Sadili so ga že stari Grki in Etruščani in uživali njegove plodove, njegov pomen za prehrano pa je bil velik, dokler nista v Evropo prispela krompir in koruza.
Nabiranje kostanja
Plodovi kostanja dozorijo v ježicah. Včasih se ježice odprejo že na drevesih, kostanji pa iz njih padejo na tla, včasih pa so na tleh tudi zaprte ježice. Če imamo obute čevlje z res debelimi podplati, na jezice lahko stopimo in jih odpremo.
Kostanji so zreli šele, ko so povsem rjave barve, zato bele ali zelenkaste nikakor ne uporabljamo. Znano je, da bodo nabrani kostanji bolj sladki, če so se temperature ponoči že spustile pod 0 stopinj Celzija.
Upoštevajmo tudi to, da z dreves najprej popadajo črvivi kostanji. Ti imajo drobne luknjice in v njih se že gosti bel črv.
Kostanj nas greje
Kostanj sodi med hrano, ki nas greje. Sto gramov ploda kostanja vsebuje približno 200 kcal, zato moramo biti pri njegovem uživanju zmerni, ker seveda redi. Po svoji naravi je topel, po okusu pa seveda sladek. Krepi želodec in ledvice, ki na jesen in zimo postanejo energetsko šibkejši. Eno odraslo drevo v povprečju obrodi od 100 do 200 kg kostanja.
Morda vas bo presenetil podatek, da olupljen domač kostanj lahko jemo surov, ker pa ima značilen oster okus, ne bo všeč vsakomur.
Vsem je dobro znano, da kostanj lahko pečemo ali kuhamo. Pred peko mu prerežemo zunanjo lupino (vzdolžno ali križno), drugače ga lahko zaradi pare, ki nastane pri segrevanju, razžene. Kostanj pečemo približno 20 minut in ga v posodi večkrat premešamo. Ko je pečen, ga za 5 do 10 minut zavijemo v časopisni papir ter šele nato postrežemo. Najboljši je, ko je vroč.
Kuhamo ga v hladni vodi, ki jo po želji še solimo ali sladkamo. Naj se kuha približno 40 minut, zatem pa ga še vročega olupimo.
Kostanj lahko tudi posušimo in nato zmeljemo v kostanjevo moko. Iz nje spečemo kolače, torte, palačinke, jo damo v omake in juhe.
Če te zanima …
… največje kostanjevo drevo na Slovenskem je Gašperjev kostanj na Močilnem pri Radečah, ki ima 15 m višine in prek 10,5 metra obsega.
… les domačega kostanja je srednje trd in težak. Njegova gostota znaša od 600 do 800 kg/m3. Je trajen, pa naj bo na suhem in v vodi ter nanj ne vplivajo spremembe v vlažnosti. Uporablja se za izdelavo pohištva, odličen je za sode, drogove, gradnjo ladij in mostov ter v rezbarstvu. Ker imata les in skorja do 10% čreslovine, se uporablja za izdelavo tanina.
… z zakonom je določeno, da sme posamezni obiskovalec gozda na dan nabrati do 2 kg kostanja.
