Naredite popolno pizzo kar brez kvasa! Naš recept za testo, ki je lahek, hitro pripravljen in ne zahteva čakanja na vzhajanje kvasa. V osnovi sestavljeno iz vode, pecilnega praška ali vinskega kamna, soli in kakovostnega oljčnega olja. Okusno testo, ki bo zadovoljilo vašo željo po domači pizzi v trenutku!
Sestavine
- 400 g bele moke
- 250 ml vode
- 1 pecilni prašek ali 1 vinski kamen
- žlička soli
- oljčno olje
Priprava
1Pečico vklopimo in temperaturo nastavimo na 250 °C, če imamo možnost, temperaturo povišamo.
2Moko presejemo v posodo in ji vmešamo sol ter pecilni prašek. Dodamo oljčno olje in vodo ter vse sestavine zamesimo v gladko in voljno testo, oblikujemo v hlebček in pokrijemo. Pustimo počivati samo toliko časa, da si pripravimo poljubne sestavine, s katerimi bomo obložili našo pizzo.
3Tukaj pravilo, da testa ne valjamo ne velja, saj se pecilni prašek aktivira šele ob stiku s toploto. Testo lahko oblikujemo z rokami ali ga razvaljamo na peki papirju, ki da malo namažemo z oljčnim oljem, na velikost pekača. Testo preložimo v pekač in obložimo s poljubnimi sestavinami.
4Pečemo približno 10 minut, oziroma toliko časa, da sta rob in dno lepo zapečena.
Ali ste vedeli?
Kvas je mikroorganizem, ki igra ključno vlogo v procesu vzhajanja testa in fermentacije. Tu je nekaj zanimivosti o kvasu:
Kvas je gliva: Kvas spada v skupino gliv, imenovano Saccharomyces cerevisiae. Ta vrsta kvasa se pogosto uporablja pri peki kruha, pripravi piva in drugih fermentiranih živil.
Fermentacija: Kvas sodeluje v procesu fermentacije, kjer pretvarja sladkor v alkohol in ogljikov dioksid. Pri peki kruha je odgovoren za vzhajanje testa, kar daje kruhu zračno strukturo.
Divji kvas: Kvasi so prisotni povsod v okolju, in divji kvas se lahko najde na površinah sadja in zelenjave. To pomeni, da je mogoče nekaj kvasa dobiti tudi brez dodajanja komercialnega kvasa.
Zgodovina: Uporaba kvasa za peko kruha ima dolgo zgodovino, segajočo več tisoč let nazaj. Starodavni Egipčani so bili med prvimi, ki so sistematično uporabljali kvas za pripravo kruha.
Nutritivna vrednost: Kvas vsebuje različne hranilne snovi, vključno z vitamini B, minerali in beljakovinami. Poleg tega vsebuje tudi elemente, ki so koristni za prebavo.
Pivo in vino: Kvas se uporablja tudi pri proizvodnji piva in vina. V pivovarstvu se uporablja za fermentacijo sladkorja v alkohol, medtem ko v vinogradništvu kvasi naravno prisotni na grozdju prispevajo k fermentaciji mošta.
Probiotik: Nekatere vrste kvasa se uporabljajo kot probiotiki, koristni mikroorganizmi, ki lahko pozitivno vplivajo na zdravje prebavnega sistema.
Industrijska uporaba: Poleg prehrambene industrije se kvas uporablja tudi v farmacevtski in kozmetični industriji, predvsem zaradi svoje sposobnosti proizvajanja različnih spojin.
Različne vrste kvasa: Poleg Saccharomyces cerevisiae obstajajo še druge vrste kvasa, ki se uporabljajo v različnih kontekstih. Na primer, kvas Saccharomyces boulardii se uporablja kot prehransko dopolnilo za podporo prebavi.
Sourdough (kislo testo): Sourdough je vrsta krušnega testa, ki vsebuje naravni kvas in bakterije. Ti mikroorganizmi dajejo kruhu poseben okus in teksturo.
Kvas je torej izjemno zanimiv mikroorganizem z bogato zgodovino in široko paleto uporab v prehrambni in drugih industrijah.